Vzgoja otrok ni lahko delo in kot starši svojim otrokom želimo le dobro, a včasih se ne zavedamo, da jim s svojim vedenjem delamo medvedjo uslugo. Zgodnje življenjske izkušnje so ključne za razvoj duševno zdravega človeka, zato je prav, da se napak zavedamo in se z njimi zavestno spopadamo. Psiholog Ronald E. Riggio je v članku, objavljenem na Psychology Today, predstavil štiri vrste starševstva, pri katerih starši svojim otrokom ne delajo prav nobene usluge.

Kaznovalno starševstvo

Za avtoritarno starševstvo je značilno strogo spoštovanje pravil ter velik nadzor in prevlada nad otrokom. Še posebej škodljiva je uporaba kaznovanja. Kot vzgojna strategija enostavno ni učinkovita, še več, za otroka je lahko celo psihično škodljiva. 

Posledično lahko otroci razvijejo negativna čustva, kot so strah, jeza in krivda. Življenje nenehnega kaznovanja, če nečesa ne naredimo prav, lahko povzroči bolečino ali stres. Poleg tega kaznovanje otrok ne spodbuja k zaželenemu vedenju, ampak jih le uči, da se izogibajo slabemu vedenju. Lahko celo povzroči jezo ali zamero.

Helikoptersko starševstvo

Starši, ki intenzivno spremljajo vedenje svojih otrok in lebdijo nad njimi, so znani kot "helikopterski starši". Odločajo se namesto otrok in jih poskušajo zaščititi pred posledicami. So pretirano zaščitniški – otroku ne dovolijo samostojnega odločanja in delovanja. 

Številne raziskave so pokazale, da helikoptersko starševstvo škoduje otrokovemu vodstvenemu potencialu in vodi v nizko samozavest otrok ter pretirano zanašanje na starše. Več o helikopterskem starševstvu je za naš portal povedal tudi specialni pedagog Marko Juhant.

Samostojno starševstvo

Starševski odnos vse je dovoljeno je lahko posledica staršev, ki malce fušajo glede vzgoje, pa tudi pretirano popustljivih staršev, ki ugodijo vsaki otrokovi muhi. Vzgoje otrok praktično ni. Starši, ki zanemarjajo svoje otroke, jim pustijo, da ves čas odraščajo ob televiziji ali YouTubu. 

Otrokom tudi ne postavljajo omejitev, zato jim oni ne znajo slediti. Ti otroci običajno nimajo samokontrole in imajo veliko pomanjkanje komunikacijskih veščin. Otroci, ki jih starši razvajajo, tako da nikoli ne rečejo "ne", prav tako razvijejo slabo samokontrolo in občutek da imajo vedno prav.

Nedosledno starševstvo

Starši, ki so pri vzgoji nedosledni – včasih odzivni, topli in solidarni, včasih hladni in brezčutni – otroku pošiljajo različne signale. To lahko pri otroku povzroči negotovost in pretirano zaskrbljenost. V mnogih primerih otroci nedoslednih staršev kažejo enak vzorec nedoslednosti – izmenjujoče toplo in hladno – v medosebnih odnosih med vrstniki in odraslimi.

Vir: citymagazine.si