Tako kot na vseh drugih področjih tudi v enostarševski družini obstaja veliko prednosti, pa tudi slabosti. Prednosti so navezava, ki se ponavadi zgodi med otrokom in staršem samohranilcem ter predvsem možnost, da otroka vzgajate po lastnih vrednotah in načelih ter pri vzgoji ne potrebujete usklajevanja z drugo osebo, ki bi se lahko v tej točki razlikovala od vas. Vendar pa na drugi strani starš samohranilec vedno teži k temu, da bi zapolnil praznino drugega starša, ki ni prisoten v otrokovem življenju. Kadar gre kaj narobe pri vzgoji, krivi zgolj in samo sebe ter se v vsakršnih težavah mora znajti sam, saj nima opore drugega starša oz. partnerja. 

Nekateri starši samohranilci se po ločitvi od partnerja odločijo popolnoma posvetiti svojim otrokom in posledično zanemarijo svoje osebno življenje in zasebnost. Nekateri pri tem postanejo preveč posesivni, spet drugi pa zaradi strahu, da se z otrokom ne bi razumeli, preveč permisivni in popustljivi ter pri vzgoji  otroku ne postavljajo dovolj jasnih meja in pravil. Na ta način si želijo zapolniti praznino, ki je ostala po odhodu otrokovega drugega starša, vendar s tem škodijo tako sebi kot otroku. Izolirajo se od prijateljev, opustijo svoje konjičke in se stoodstotno posvetijo samo otroku. To zna otroka začeti dušiti, starš pa lahko postaja vse bolj nejevoljen in se postavlja v vlogo žrtve, ki se odreka lastnemu življenju, da bi vzgojil in poskrbel za otroka. Vendar – ste že slišali za miselnost srečen starš, srečen otrok? 

Ta miselnost je namreč izjemno pomembna. Ker se morate zavedati, da tudi če ste ostali sami z otrokom ali več otroki, to še ne pomeni, da bi se morali v popolnosti odreči svojemu življenju in rečem, ki vas veselijo poleg starševstva. Vsak človek mora ohranjati pristen odnos do sebe, si privoščiti čas le zase, ko se lahko pogovarja z odraslo osebo, ki ji zaupa in mu je blizu, ko počne reči, ki ga veselijo in preko katerih raste, pa četudi je to nek čisto običajen hobi ali športna aktivnost. 

Vzgoja otroka je lahko skozi različna obdobja precej turbulentna, polna velikih valov in na drugi strani s soncem obsijanih, mirnih dni. Skrb za otroka ni enostavna zadeva že, če sta oba s partnerjem prisotna in enotna, še posebej pa, če se v vsem tem morate znajti sami. Zato vam ponujamo nekaj nasvetov, ki vam lahko pri tem pomagajo:

Poskrbite zase

Ko enkrat postanemo starši, zlahka pozabimo nase in na svoje potrebe, še posebej če smo starši samohranilci. Vendar pa je izjemno pomembno, da se ne prepustite dnevni rutini, ki izključuje vas kot posameznike in vas kot osebnost. Ko se boste naučili biti dobri do sebe, boste postali tudi najboljša verzija starša. Če boste slabotni, nejevoljni in izčrpani, namreč vaš otrok ne bo imel priložnosti spoznati pozitivnega in srečnega človeka, ki se skriva v vas. Zato si vsaj enkrat tedensko privoščite popoldan zase in svoje prijatelje, za družbo, sprostitev, športno dejavnosti ali kakšen drug hobi, ki vas osrečuje. 

Poiščite si družbo, ki vas razume

Zelo dobrodošlo je, da si med prijatelji poiščete tudi takšne, ki se soočajo s podobno situacijo kot vi. Le starš samohranilec bo namreč razumel vse vaše izzive, s katerimi se soočate in morda vam bo kdaj znal svetovati, vsekakor pa prisluhniti, kadar boste imeli težko obdobje. Izmenjava mnenj in izkušenj z nekom, ki vas lahko razume, ker prehaja skozi iste težave, lahko mnogokrat pozitivno vpliva tako na vas kot vaše starševstvo.

Sprejmite pomoč drugih

Vsekakor je razumljivo, da zaradi izkušnje, ko ste ostali sami z otrokom, želite sebi in svetu dokazati, da ste močni, vztrajni in uspešni, poskušate vse reševati sami in se vedno zanesti zgolj nase, vendar vas bo to dolgoročno povsem izčrpalo. Ne dovolite si tega, da boste postali brezvoljni, utrujeni in preobremenjeni. Tako kot drugi si tudi vi lahko občasno priskrbite varstvo, sprejmete pomoč svojih staršev in bližnjih in kdaj pa kdaj postavite sebe na prvo mesto. 

Ni vse zlato, kar se sveti

Še posebej v današnjih časih, ko so v nadvladi družbena omrežja, polna fotografij srečnih parov in družin, naj se vas to nikakor ne dotakne. Ni vse zlato, kar se sveti, zato ne zavidajte vsemu, kar vidite na teh fotografijah. Nikoli namreč ne veste, kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami in kakšen je odnos v družini, ki se prikazuje kot popolna. Mnogokrat bi se namreč ob resnici zavedali, da ste sami veliko bolj srečni in lepše živite, kot marsikateri par, ki igra družinsko idilo. Bodite zvesti sebi in se usmerite v pozitivno miselnost. 

Vedno imejte plan B 

Ker ste sami, se boste morali že vnaprej organizirati, če bi se zgodili nujni in nepričakovani primeri. Koga boste poklicali, če boste zboleli, če boste zamujali iz službe po otroka ali boste ostali brez sirupa za zniževanje temperature, medtem ko bo otrok zbolel? Vedno je dobro imeti kontakt oseb, na katere se lahko v teh primerih zanesete. Poskusite poiskati tudi osebo, ki bo v nujnih primerih pripravljena priskočiti na pomoč pri varstvu. 

Spoštujte otroka, kakršen je 

Prav rado se zgodi, da otrok podeduje lastnosti vašega bivšega partnerja, ki vas vse preveč spominjajo nanj. Opomnite se, da otrok nima s tem nič in sprejmite svojega otroka, kakršen je. Poskušajte pravočasno razrešiti vzorce, ki vas spominjajo na slabe izkušnje s partnerjem in z otrokom odprite nov list novega poglavja. Nikdar mu ne očitajte, da je isti mama ali oče v negativnem tonu, saj se lahko otrok v tem primeru počuti ponižanega in zavrnjenega, glede na to, da se zaveda vaših negativnih čustev z njegovim drugim staršem, ki je odsoten v vajinem življenju. Ne kaznujte otroka za lastne napake in slabe izkušnje, temveč sprejmite svojega otroka kot edinstveno bitje, ki ima tako kot vsak dobre in slabe lastnosti.