Materinski domovi so namenjeni materam z otroki, nosečnicam, porodnicam in samskim ženskam, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči stiski (osebnostni, bivanjski in materialni) in nimajo druge možnosti bivanja. Omogočajo nastanitev in nudijo tako pomoč za reševanje prehodne stiske kot tudi dolgotrajnejšo pomoč.

Varne hiše nudijo možnost umika in krajšo nastanitev ženskam in otrokom, ki doživljajo kakršno koli obliko nasilja (psihično, fizično ali spolno). Predstavljajo varen prostor, kamor se lahko zatečejo in kjer si lahko ob podpori svetovalk na novo uredijo življenje. V primeru akutne ogroženosti, ki zaradi varnosti terja takojšen umik, se lahko ženske in otroci žrtve nasilja v družini takoj umaknejo na varno v krizni center za ženske, kjer imajo možnost bivanja tri tedne, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Seznam materinskih domov in kontakti za varne hiše, katerih lokacije so skrivne. Podporo in pomoč mamici, ki je žrtev nasilja, ter njenim otrokom nudijo tudi centri za socialno delo, policija in nevladne organizacije.

V samih programih pomoči v okviru materinskih domov in varnih hiš v Sloveniji je letno vključeno približno 400 žensk. A pomoč jih poišče dvakrat več, kar pomeni, da se vsaka ne odloči za umik, temveč nastalo situacijo rešuje na drugačne načine. Mogoče imajo možnost, da se obrnejo na prijatelje in svojce, obstajajo pa tudi svetovalnice, programi za samopomoč, večgeneracijski centri in podobno, je razložila predsednica Sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije Suzi Kvas, ki s sodelavci vsakodnevno pomaga najbolj ranljivim in pomoči potrebnim.

V letih svojega delovanja se je naučila, da ničesar ne bi smeli jemati za samoumevno in kako zelo je ključno pomagati. "Bolečina bi nam bila velikokrat lahko prihranjena, če bi znali poslušati drug drugega in se predvsem slišati. Zato menim, da je najbolj pomembno, da smo senzibilni, da zaznamo stisko posameznikov okoli nas in da poskušamo pomagati po svojih močeh," je poudarila. "Življenje vsakega človeka je vrednota. Najhuje v odnosu do sočloveka pa je, če spregledaš njegovo stisko," je prepričana. Sama, zaposleni, prostovoljci in vsi drugi, ki kakor koli pomagajo ženskam in otrokom v stiski, se navedenega zelo dobro zavedajo. Zato tudi vedno pomagajo, če le lahko.

Kako hitro lahko mama z otroki dobi potrebno pomoč in se vseli v varno hišo ali materinski dom? Kakšni so postopki?

V materinski dom ali varno hišo lahko pokliče vsaka ženska, ki potrebuje tovrstno pomoč. Včasih nas pokličejo tudi pristojni iz institucij, kot so centri za socialno delo in policija, ter se dogovorijo za pogovor in sprejem.

Sprejem je odvisen od trenutnih razpoložljivosti mest in stanja osebe, ki potrebuje pomoč. Po prvem pogovoru strokovne delavke ugotovijo, kakšno pomoč potrebuje in se z njo dogovorijo, kako naprej. Če je prostor in potreba, jo tudi takoj sprejmemo, sicer skupaj poiščemo drugačno začasno ali tudi trajno rešitev.

Kakšni so pogoji za sprejem mame z otroki v varno hišo in kakšni v materinski dom? Koliko so lahko stari otroci ob sprejemu in kje lahko mama dobi pomoč in zatočišče, če so otroci starejši?

Materinski dom je namenjen materam z mlajšimi otroki in nosečnicam, ki so se znašle v stanovanjski ali/in osebni stiski in ki za odpravljanje težav potrebujejo strokovno pomoč. Varna hiša je namenjena žrtvam nasilja, ko je trenutna situacija takšna, da se mora oseba umakniti na varno pred povzročiteljem.

Ko ženska pokliče na svetovalni telefon, se z njo dogovorimo za uvodni razgovor, ki ga v primeru varne hiše opravimo nekje na javni lokaciji, v primeru materinskega doma pa v domu. Seznanimo jo s pravili bivanja in hišnim redom ter ji predstavimo dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa. Če se odloči, jo takoj sprejmemo, če le imamo prostor.

Pri nas lahko bivajo otroci vseh starosti, razen fantje, ki so starejši od 16 let. Zanje poskrbimo tako, da ostanejo pri sorodniku ali pa nudimo pomoč v okviru kriznega centra. Takih primerov je sicer zelo malo in tukaj ne opažamo večjih težav.

Koliko časa največ lahko ostane mama z otroki v varni hiši ali materinskem domu? In tudi koliko povprečno ostanejo mamice z otroki?

V obeh programih je bivanje omejeno na eno leto, sicer pa je povprečna doba bivanja nekje šest mesecev. Namen je in nudimo podporo s ciljem, da so ženske čim prej sposobne znova samostojno živeti.

Kakšno je bivanje v varni hiši oziroma materinskih domovih? Kakšne vrste pomoči nudite?

Stanovalka ob prihodu podpiše pogodbo o bivanju najprej za en mesec z možnostjo podaljšanja za tri mesece in največ za dobo enega leta. Bivanje je prostovoljno in hišo lahko zapusti kadar koli želi, vendar le ob prisotnosti svetovalke.

Vsaka ženska, ki biva v varni hiši ali v materinskem domu, ima namreč svojo svetovalko. Ob prihodu skupaj z otroki (če jih ima) vstopi v svetovalni proces, kjer aktivno sodeluje. Skupaj s svetovalko oblikujeta individualni načrt dela z opisom situacije, opredelitvijo ciljev in korakov za dosego ciljev ter načrtov razgovorov. Svetovalni proces vključuje tudi informiranje ženske o njenih pravicah, pomoč pri reševanju eksistenčnih vprašanj (materialna preskrba), zunanjo svetovalno pomoč (če je potrebna ali jo sama želi) in na koncu zadnji svetovalni razgovor.

Obenem je ponujena možnost individualnega in skupinskega svetovanja ter sodelovanje v skupini za samopomoč, kreativnih delavnicah, izletih ... Vse življenjske odločitve kot tudi oblike in obseg pomoči pa seveda sprejema ženska sama in se samostojno odloča o nadaljnjem življenju. Bistveni proces svetovalnega dela temelji na opolnomočenju, dvigu samopodobe in podpori pri konkretnih odločitvah. Vsaka ženska pridobi vse informacije, kako lahko samostojno zaživi na novo in naše svetovalke jo podpirajo pri pridobitvi stanovanja, službe, urejanju glede osebnih stvari ...

Ima vsaka družina (mama z otroki) svojo sobo, kopalnico in kuhinjo? Ali stanovalci sami skupaj skrbijo za gospodinjska opravila, si kuhajo, pospravljajo in podobno?

Življenje v naših hišah je povsem enako kot življenje v družini doma, le da se je tukaj treba držati določenih pravil, saj naenkrat v posamezni hiši biva približno 15 oseb. Potrebna so prilagajanja in upoštevanja pravil, s katerimi je ob prihodu seznanjena vsaka ženska in tudi podpiše, da jih bo upoštevala.

Vsaka ženska ima svojo sobo za bivanje z otroki ter souporabo kuhinje, dnevnega prostora in kopalnice. Vsaka sama skrbi za svojo sobo, skupaj imajo določeno dežurstvo, kjer vsaka pride na vrsto, da skrbi tudi za ostale prostore. Enkrat tedensko potekajo skupna generalna čiščenja vseh prostorov. Ženske same kuhajo, kar pa v vsakem programu poteka malo drugače, ker ponekod dobijo hrano iz javnih kuhinj, medtem ko ponekod same kuhajo.

Lahko mame hodijo v službo ali počnejo kaj drugega? Kako je s pokrivanjem stroškov in šolanjem otrok?

Mame hodijo v službo, če so zaposlene. Včasih si na začetku bivanja vzamejo dopust ali gredo na bolniško, odvisno od njihovega psihičnega stanja. Otroci se prešolajo ali prepišejo v najbližji vrtec. V materinskem domu in varni hiši se bivanje plača. Osnova prispevka za bivanje je višina denarne pomoči kot edini vir preživljanja po zakonu o socialnem varstvu. Za mamice, ki nimajo nobenega dohodka, pa je bivanje brezplačno.

Koliko pa so trenutno zasedeni materinski domovi in varne hiše ter kakšen je trend – je potreba po bivanju čedalje večja?

V večini so vse varne hiše in materinski domovi polni. Posebej materinski domovi so ves čas polni, tudi zaradi večje stiske po obdobju covida-19. Veliko ljudi je ostalo brez zaposlitve, posledično so se slabšale razmere doma in so se družinske stiske še poglobile. Če ženske v tovrstnih situacijah nimajo razvite ustrezne socialne mreže, namreč iščejo pomoč v takšnih programih.

V času korone se je izkazalo, da bi resnično potrebovali še več kapacitet v materinskih domovih. V varnih hišah pa se je pokazalo, da so žrtve nasilja trpele še veliko bolj, saj si niso upale poiskati pomoč oziroma niso imele priložnosti, saj so bile pod 24-urnim nadzorom. Še posebej hudo je bilo v času zaprtja države. Takrat je nastala velika škoda, kar se nam bo pokazalo šele čez leta.

V zadnjem času opažamo vse več zelo hudih psiholoških stisk in uporabnic z motnjo v duševnem zdravju, kar je seveda posledica zadnjih družbenih razmer. Z njimi zelo težko delamo v naših programih, saj naši kadri niso usposobljeni za to. Ko je človek ogrožajoč zase in za okolico, bi ga bilo treba nemudoma odmakniti v varno in zanj primerno okolje, četudi brez njegove privolitve. Na zdravljenju bi moral ostati tako dolgo, dokler ne bi bil vnovič sposoben skrbeti zase brez ogrožanja sebe in okolice. V zakonodaji imamo zelo lepo vse to napisano, v sami praksi pa se žal sploh ne izvaja.

Torej bi morali imeti po vaših ocenah več varnih hiš in materinskih domov po Sloveniji in tudi dodatne pomoči?

Treba je gledati širše. Glede na trenutne trende in hitre družbene spremembe bi si po celotni Sloveniji želeli vzpostaviti dodatne oblike pomoči, kot so stanovanjske skupine (ponekod že potekajo), kjer bi si ženske z našo pomočjo lahko ustvarile okolje za bivanje, za osebnostni razvoj v smislu podpore in pomoči pri iskanju zaposlitve, pri vzgoji otrok in seveda včasih pri čisto vsakdanjih opravilih. Tako bi pridobile občutek varnosti, saj se ne bi spraševale, kam bodo odšle po določenih mesecih. Vključitev na novo življenjsko pot bi bila lažja in veliko bolj dostopnejša mnogim, ki sedaj oklevajo poiskati pomoč, saj ni enostavno bivati v skupnosti z drugimi takrat, ko imaš sam velike težave. Država pa bo morala razmišljati o drugačnih oblikah kadrovske strukture, denimo o mobilnih timih, ki bodo pomagali na terenu.

Na kakšne načine pa se sicer financirajo varne hiše in materinski domovi? Na kakšen lahko morda tudi ljudje pomagajo varnim hišam in materinskim domovom s finančnimi in materialnimi sredstvi? Če opažate potrebo po materialnih dobrinah, kaj potrebujete?

Vsi javno socialno varstveni programi se financiramo s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, občin, FIHO sredstev in donacij. Že nekaj časa v Sekciji varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije trudimo za 100-odstotno financiranje naših programov s strani ministrstva, kar bi pomenilo stabilno delovanje vseh nanizanih organizacij.