Mamina ljubezen ali ljubezen otrokovega primarnega skrbnika je v zgodnjem otroštvu izjemno pomembna. Zgodnje otroštvo namreč zaznamuje naše odnose, samozavest, počutje in vedenje v odrasli dobi. Zato je zelo pomembno, v kakšnem okolju se otrok rodi in koliko nežnosti, topline in podpore prejema s strani staršev.

Ste že slišali za teorijo navezanosti?

Teorija navezanosti govori o prvih izkušnjah odnosa v prvih treh letih življenja, ko je otrok nemočen in odvisen od drugega, odrasle osebe. Razvil jo je britanski psihiater in psiholog John Bowlby po koncu druge svetovne vojne. Med delom v sirotišnicah je namreč ugotovil, da se dojenčki, ki so prejemali zgolj hrano in osnovno nego, niso razvijali dobro in da nekateri lahko zaradi pomanjkanja nežnosti, topline in ljubezni celo umrejo.

Bowbly je skozi svoje preučevanje ugotovil, da je dojenčkom prirojena odvisnost od materine bližine. Hkati je psiholog potrdil, da se dojenček lahko naveže na več oseb, a da je primarna navezava, ki se praviloma zgodi z materjo, zanj ena najpomembnejših. Dojenček namreč že od prvega trenutka, ko zagleda svojo mamo, z njo začne komunicirati s pomočjo obrazne mimike, z zvoki in jokom. Na ta način želi pridobiti materino pozornost, ki mu zagotavlja občutek varnosti.

S starševstvom dozorevamo in rastemo

Ko ženska postane mama, se nekaj v njej spremeni. Od trenutka, ko se zazre svojemu otroku v oči, ko vdihne vonj njegove dojenčkaste kože in se dotakne njegove nežne in krhke rokice, se življenje in prioritete postavijo na glavo. To nebogljeno dete postane središče njenega sveta in venomer ima občutek, da del njenega srca biva zunaj njenega telesa. Izjemno strašljiv, a po drugi strani neverjeten občutek, ki daje moč, da se mama bori z vsem, kar ji pride naproti, da bi bilo življenje otroka lagodno in s cvetjem postlano. 

Starševstvo je priložnost, da se spremenimo. Pa ne v smislu, da bi se morali kakor koli spremeniti, ker bi bilo z nami kaj narobe, ampak gre za priložnost, da prekinemo negativne družinske vzorce, postavimo zdrave temelje in si ustvarimo življenje, ki smo si ga kot otroci morda sami želeli imeti: dom, poln topline, sprejemanja in razumevanja. Na ta način lahko rastemo in odpustimo lastnim staršem napake, ki so nas morda zaznamovale in bile težka preizkušnja za nas. 

Odzivna nega med dojenčkom in mamo

Prvinske izkušnje ljubezni in nežnosti, ki jo matere kažejo v obliki ljubečega dotika in varnih zvokov, se v telesu otroka shranijo kot implicitni ali telesni spomin. To je prvobitni del naše prirojene inteligence, ki nas uči o varnosti in ljubezni. Zato je za zdrav razvoj otroka izjemno pomembno, da v zgodnjem otroštvu prisluhnete in zadovoljite njegove osnovne potrebe po ljubezni, nežnosti, skrbi in varnosti. 

Dotikanje, hranjenje, pestovanje, pomirjanje, skrb za otrokovo higieno in dobro počutje je pravzaprav jezik ljubezni. S temi dejanji dajemo otroku vedeti, da je varen in ljubljen. Ljubezen je za človeka ključna in ravno tako zelo pomembna, kot sta za njegov razvoj in življenje pomembna hrana in občutek varnosti.

Otroka ne moreš imeti preveč rad

Z ljubeznijo, toplino in pozornostjo otroka ne moreš nikdar preveč razvaditi, niti ga ne moreš imeti preveč rad. Kvečjemu mu lahko na ta način pomagaš, da odraste v samostojno, čustveno zrelo in inteligentno ter samozavestno osebo.