Mnogokrat se znajdemo v situaciji, ko se slabo počutimo, nakar nas bližnji in prijatelji želijo potolažiti z besedami: "Saj ni tako hudo, lahko bi bilo huje." Ta miselnost se nas potem nekako drži vse življenje in marsikaj požremo in sprejmemo zgolj zato, ker se tolažimo na način, da nam pa v primerjavi z drugimi, ki so na slabšem položaju, morda le ne gre še tako zelo slabo. Ampak zakaj se vedno primerjati s slabšimi od sebe?

Zakaj se ne bi začeli primerjati z boljšimi od sebe? O tem govori spodnji zapis avtorice Jovane Kešanski, ki je v hipu postal viralen.

"Daj, bodi tiho, vsaj tašča se ne vmešava v vajin zakon, kaj bi, če bi se vmešavala? 

Daj, bodi tiho, kako bi bilo, če bi te mož pretepal, če bi bil alkoholik, kreten, saj ni tako hudo ...

Daj, bodi tiho, kakršni so časi, je bolje, da obdržiš službo in plačo, pa četudi je minimalna.

Daj, bodi tiho, pa kaj, če cel dan igra igrice, vsaj trave ne kadi in ni padel v slabo družbo.

Daj, bodi tiho, kakšna selitev v podnajemniško stanovanje, malo še zdrži, kaj če ne bi imela kam iti?

Daj bodi tiho, pa kaj če tvoja duša trpi, bolje to, kot da bi imela kakšno resno bolezen.

Daj no, bodi tiho.

Daj no, bodi tiho.

Daj no, bodi tiho.

Daj no, utihni!!!

In bodi žalostna in zagrenjena in nezadovoljna, jezna, bolana, utrujena, brezvoljna s tihim cmokom v grlu ...

Ker si se odločila svoje življenje primerjati s "slabšim",

ker se tolažiš s tem, da bi lahko bilo še huje.

Lahko bi bilo huje.

Ampak lahko pa postane bolje.

In bolje je lahko le, ko svoje bolečine ne utišaš, ker je več bolj groznih in večjih bolečin, kot je tvoja.

Močno zakriči, podri tri suha debla dreves, prepodi ptice in oblake z neba, sproži vulkane, povzroči tektonske motnje, če je potrebno, ampak nikar ne molči in ne trpi nečesa, kar te resnično moti samo zato, ker bi lahko bilo še huje.

Lahko bi bilo.

Ampak lahko je tudi veliko bolje.