Kljub vsesplošnemu prepričanju, da se ženskam v Sloveniji dobro godi in da so enakovredne in enakopravne moškim, je resnica daleč od tega. V teoriji drži, v praksi pa je s tem nekoliko drugače. Po podatke smo se obrnili na SURS ali Statistični Urad Republike Slovenije, ki ugotavlja, da je kar 84 odstotkov mater v Sloveniji zaposlenih za poln delovni čas, za razliko od Nemčije in Avstrije ter še nekaj drugih evropskih držav, kjer mame v veliki večini koristijo skrajšan delovni čas. 

Kljub temu, da mame delajo za poln delovni čas, velja prepričanje, da je logično, da je ravno mama tista, ki je zadolžena za skrb za gospodinjstvo in nego otroka. Tako se od nje še dalje, kljub polnemu delavniku pričakuje, da bo ona tista, ki bo ostala doma, kadar otrok zboli, ki bo vzela nego za odsotnost od dela, ki bo ostala doma za čas porodniške, čeprav se moškim omogoča, da prevzamejo del porodniškega dopusta nase. Pa poglejmo nekaj statističnih podatkov.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki jih navaja Statistični Urad Republike Slovenije, je bilo med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, 75,7 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22,1 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55,0 %. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je največ (40,8 %) imelo dva otroka.

V 2023 je bilo največ žensk (42,0 %), starejših od 14 let, poročenih; sledile so samske (nikoli poročene), bilo jih je 36,9 %. Zanimivo, največ moških (47,6 %) je bilo samskih, tj. nikoli poročenih. Leto prej so bile neveste ob sklenitvi zakonske zveze stare v povprečju 34,9 leta (ženini 37,3 leta), ob prvi poroki pa 31,0 leta (ženini 32,9 leta). 

Zastopanost žensk na trgu dela v Sloveniji je višja od povprečja držav članic EU. Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih 18–64 let, v Sloveniji znašala 72,5 %, v EU pa 67,4 %. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU-27; med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 % uvrstila na tretje mesto.

Leta 2021 je bila povprečna starost prebivalk Slovenije ob prvi zaposlitvi 24 let, povprečje EU-27 je znašalo eno leto manj. Ženske so se od staršev odselile pri starosti 28,1 leta (povprečje EU-27: 25,5 leta), ob rojstvu prvega otroka so bile stare 29 let (povprečje EU-27: 29,5 leta), pričakovana življenjska doba prebivalk Slovenije pa je bila 83,8 leta, skoraj eno leto več od povprečja EU-27 (82,9 leta). 

Ženske v Sloveniji so na splošno zadovoljne s svojim življenjem, v 2023 so ga na lestvici od 0 do 10 ocenile povprečno s 7,7, pri čemer so bile najbolj zadovoljne v starostni skupini 26–35 let (8,2).

Strokovnjaki in politiki opozarjajo, da je treba ženske podpreti ne le v partnerskem odnosu, s pravično delitvijo dela v gospodinjstvu in doma ter pri skrbi za otroka, temveč tudi z instuticionalnega vidika, kjer bo država omogočila močno podporo z vrtcem, ki bo ponujal kvalitetno varstvo otroka v odsotnosti matere. 

Ravno tako pa bo treba poskrbeti, da bo država prevzela del skrbi za starejše in onemogle občane, za katere v veliki večini trenutno skrbijo ravno ženske. Torej ne le za svoje starše, temveč tudi za starše partnerja, saj so domovi za starejše prepolni ali predragi, da bi jih lahko vključili vanje. Mnoge ženske so zato primorane pustiti službo, da bi lahko skrbele za starejše svojce. 

Čeprav se na splošno prikazuje podatke, da je plačna vrzel med moškimi in ženskami izjemno nizka, so to zavajajoči podatki. Ženske so namreč v Sloveniji v povprečju višje izobražene od moških, zaposlene so v sektorjih, ki izplačujejo višje plače, zato analize kažejo zavajajoče podatke. Ko pogledamo namreč podrobnejše analize, temu ni tako, saj se je plačna vrzel med moškimi in ženskimi plačami v Sloveniji celo povišala, ko upoštevamo izobrazbo in leta izkušenj med moškimi in ženskimi, namreč ugotavljamo, da imajo ženske za 14 odstotkov nižje plače od moških za ista delovna mesta. 

Ženske redko srečamo na vodilnih mestih, zato ker ženske neprimerno več časa za razliko od svojih moških kolegov namenijo skrbi za gospodinjstvo in nego otroka, med tem ko moški kolegi hitreje napredujejo v službi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namerava vpeljati določene ukrepe, s katerimi bi ublažilo razlike med moškimi in ženskami. Kot poglavitni vir za rešitev teh težav navajajo bolj pošteno delitev dela doma in v gospodinjstvu, zato so tudi namenili več dni očetovskemu dopustu, ki po novem šteje 60 dni. 

To vidijo kot lepo priložnost za vse očete, da bi se ob rojstvu otroka odločili ostati doma in del porodniške prevzeti nase, na ta način pa tudi razbremeniti žensko. A kako se bo to v resnici realiziralo, bomo lahko videli v prihodnjih letih. 

Vir: SURS, radio Prvi