Ker ga povzročajo virusi, se je mogoče zaščititi s cepljenjem. To je najbolj učinkovito še pred vstopom v spolno življenje, torej pred izpostavljanjem tem virusom. Okužbe s HPV so namreč pogoste. Vsaj enkrat v življenju se z visokotveganimi HPV okuži večina spolno aktivnih moških in žensk. Večina se okuži v enem do dveh letih po začetku spolnih odnosov. Večina teh okužb v enem do dveh letih tudi izzveni. Vse pa ne in sčasoma se lahko razvijejo v predrakave spremembe in raka.

Pri nas deklice v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo z najsodobnejšim 9-valentnim cepivom, pojasnjuje specialistka javnega zdravja Nadja Šinkovec, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "9-valentno cepivo zaščiti proti devetim različnim genotipom okužbe s humanim papilomavirusom. Zaščiti proti sedmim visokotveganim, ki skupaj povzročajo 90 odstotkov vsega raka materničnega vratu, ter proti dvema nizkotveganima, ki pa povzročata 90 odstotkov genitalnih bradavic." Tudi te so posledica okužbe s HPV.

Kaj se dogaja v Avstraliji in na Škotskem, kjer je visoka precepljenost?

"Najhujši genotip HPV, ki povzroča polovico vseh rakov na materničnem vratu – pred cepljenjem ga je imela v Avstraliji vsaka peta ženska. V petih letih od začetka cepljenja je pogostost padla na vsako petindvajseto," pove prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Avstralija ima več kot 80-odstotno precepljenost, Škotska pa kar 95-odstotno. In kaj so pri njih pokazali podatki prvega brisa, ki ga tako kot pri nas opravijo pri dvajsetletnicah. "Pred začetkom cepljenja jih je 1,3 odstotka že imelo predrakavo spremembo, ki se imenuje CIM2. V osmih letih se je ta številka zmanjšalo na 0,16. To se zgodi, ko imate 95-odstotno precepljenost."

Kot pravi prof. dr. Poljak, v vseh državah, ki imajo visoko precepljenost, beležijo pomembno upadanje prevalence okužb s HPV, genitalnih bradavic, predrakavih sprememb na materničnem vratu in tudi raka materničnega vratu. 

Nasprotno imajo največ raka na materničnem vratu v državah, kjer nimajo uvedenega brezplačnega cepljenja.

"Ob pojavu domnevnih povezav cepiv proti HPV s težko opredeljivimi medicinskimi sindromi se po svetu borimo z nezaupanjem v varnost cepiva proti HPV, vendar so velike populacijske raziskave in vse pomembne evropske in svetovne organizacije, ki skrbijo za varnost cepiv, to povezavo ovrgle," pravi prof. dr. Poljak.

"Nobeno cepivo na svetu v zgodovini medicine ni bilo večkrat evaluirano glede varnosti. Do sedaj je bilo narejenih sedem natančnih pregledov od leta 2007. Edini resni možni stranski učinek je huda alergijska reakcija, ki se lahko pojavi pri vsakem zdravilu ali cepivu. Možnost anafilaktičnega šoka pa je 1,7 primera na milijon doz, zaradi česar tega v Sloveniji tudi še nismo imeli, saj smo cepili približno 100 tisoč oseb." Nadaljuje, da se včasih ob cepljenju pojavi tudi kratkotrajna izguba zavesti, ki pa bi po njegovih besedah, ker gre za mlado, občutljivo populacijo lahko bila posledica strahu pred iglo.

"Prvič v zgodovini medicine je Svetovna zdravstvena organizacija uporabila za neko cepivo besedno zvezo “extremely safe” ali izjemno varno." To je za medicino zelo močan izraz.

Tudi Šinkovčeva z NIJZ, kjer vodijo Register neželenih učinkov po cepljenju, pravi, da vsi podatki kažejo, da je cepivo proti HPV varno. Po svetu so razdelili že več kot 270 milijonov odmerkov cepiva, povsod spremljajo neželene učinke. Te podatke redno pregleduje Svetovna zdravstvena organizacija. Neželeni učinki so največkrat blagi in prehodni. "Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu."

Zakaj cepiti tudi dečke?

Precepljenost deklic je bila v Sloveniji v lanskem šolskem letu 49,8-odstotna. S cepljenjem dečkov se poveča precepljenost populacije.

Tudi moški se lahko okužijo s humanimi papilomavirusi in jih nato prenesejo na partnerice. S cepljenjem moške populacije torej dodatno zmanjšujemo tveganje za raka na materničnem vratu pri ženskah. Poleg tega ti virusi lahko povzročajo še nekaj drugih rakov, za katerimi lahko zbolijo tudi moški.

Trenutno je cepljenje dečkov pri nas plačljivo, a Nacionalni inštitut za javno zdravje namerava Zdravstvenemu svetu predložiti predlog, da bi tudi dečke cepili v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če bo Zdravstveni svet predlog sprejel, bi lahko bili dečki brezplačno cepljeni že v naslednjem šolskem letu, pravi Šinkovčeva.

Cepljenje zmanjšuje možnost za zaplete v nosečnosti

Z brisi v okviru presejalnega programa ZORA preprečujemo pojav raka, tako da ulovimo predrakave spremembe. Doc. dr. Leon Meglič z Ginekološke klinike je tisti, ki te predrakave spremembe operira. Odkar imamo presejalni program se je incidenca raka na materničnem vratu pri nas prepolovila. Najpogosteje zbolevajo ženske, ki se programa ne udeležujejo. Toda doc. dr. Meglič poudarja, da tudi predrakavih sprememb ne smemo imeti za nekaj nedolžnega.

"Mi moramo odrezati del materničnega vratu, da bi preprečili razvoj bolezni. Pacientke so večinoma mlajše ženske, ki so v rodni dobi, sploh še niso rodile ali nameravajo roditi še enkrat, dvakrat. Kaj to pomeni za njih? Pomeni, da je maternični vrat oslabljen in da imajo statistično večjo verjetnost, da bo prišlo do prezgodnjega poroda ali zapleta pri nosečnosti." Bolje je po njegovem mnenju s cepljenjem preprečiti predrakave spremembe.

Prav zaradi teh dveh možnosti preventive raka – lovljenja predrakavih sprememb ter cepljenja, ki preprečuje okužbe, ki lahko vodijo k predrakavim spremembam in raku – pa je Svetovna zdravstvena organizacija lansko pomlad pozvala k eliminaciji raka na materničnem vratu.

"Toda eliminacija ni eradikacija," pojasnjuje Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja in vodja Državnega programa ZORA. "Pri eradikaciji mi izničimo povzročitelja, kot smo pri črnih kozah, in lahko nehamo cepiti. Pri eliminaciji pa je treba ukrepe, torej cepljenje in presejanje, nadaljevati, če želimo, da učinek traja. Avstralija je kot prva država napovedala, da bo rak na materničnem vratu eliminirala do leta 2035."

Eliminacijo bi lahko dosegli tudi pri nas, a le z visoko precepljenostjo, ki je trenutno najnižja v Ljubljani (36,2 odstotka), najvišja pa na Koroškem (84,5 odstotka).

Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna, pravi Ivanuševa.