V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se zdravi dojenček z ošpicami, je poročal Večer, primer so potrdili tudi na mariborski izpostavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V stiku je bil z moškim, ki je pripotoval iz Srbije ter zbolel za ošpicami in proti njim ni bil cepljen. Po obravnavi moškega z ošpicami pred dvema tednoma so ugotovili, da je bil deček z njim v stiku, zato so ga takrat tudi cepili proti ošpicam. Predhodno ni bil cepljen, saj tudi še ni bil dovolj star. A cepljenje po stiku z ošpicami pri njem ni vzpostavilo pravočasne zaščite, so za Večer navedli na NIJZ. Dodali so, da deček ne obiskuje vrtca.

Če je bila necepljena oseba v stiku z obolelim, ji predlagajo cepljenje, če je ne smejo cepiti zaradi morebitnih zapletov in različnih kontraindikacij, ponudijo imunoglobuline - zaščitna telesca, pridobljena iz plazme ljudi, ki so preboleli ošpice. Cepivi sta dve. 95 do 98 odstotkov otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva, razvije protitelesa. Pri okrog 2 do 5 odstotkov otrok pa po cepljenju ne pride do serokonverzije, kar pomeni, da se protitelesa ne razvijejo. Večina oseb, pri katerih ne pride do serokonverzije po prvem odmerku, razvije protitelesa po drugem odmerku. Po cepljenju je raven protiteles nižja kot po naravni okužbi. Serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb doživljenska.

V Sloveniji obvezno cepljenje že 50 let

V Sloveniji so bile ošpice praktično že izkoreninjene, saj imamo obvezno cepljenje že 50 let. Čeprav so se spet pojavile pred približno 10 leti, nekateri starši ne želijo cepiti svojih otrok. "Če je takšnih ljudi veliko, potem ni kolektivne imunosti in se bolezni, kot so ošpice, zlahka znotraj populacije širijo in predvsem ogrožajo najbolj ranljive osebe. V resnici vidimo, da je majhno število tistih, ki zares nasprotujejo cepljenju, več je tistih, ki dvomijo v učinkovitost in varnost cepiva, te pa poskušamo seznaniti in prepričati, da je to nekaj dobrega in neškodljivega za njih in njihove otroke," opozarja Maja Sočan, predstojnica centra za nalezljive bolezni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Preverite, če so ošpice nevarne za nosečnico!

Ne spreglejte znakov ošpic!

V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih osem mesecev do osmih let starosti, torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic. V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od osem mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni, in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic.

V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene med letoma 1960 in 1968, lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom (revakcinacija) za otroke v prvem razredu (za 7 let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka.

Od leta 1990 dalje se otroke cepi z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, vnovič so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.

Dvomite v ustrezno zaščito?

Sočanova je pojasnila, kaj naj naredijo tisti, ki so bili na primer rojeni pred letom 1960 in tisti, ki so bili rojeni v sedemdesetih letih. "Za tiste, ki so bili rojeni pred letom 1960, se predvideva, da so ošpice preboleli, zato ne potrebujejo cepiva. Generacije, rojene v sedemdesetih letih, ki so bile cepljene le z enim odmerkom, zanje pa bi bilo najbolje, še posebej, če potujejo v tujino, kjer je ošpic bistveno več kot pri nas, da se odločijo za cepljenje," še opozarja. Podobno se svetuje tudi, če se na potovanje v te države opravljate z otrokom, ki še ni prejel druge doze cepiva. V tem primeru je za otroka priporočljivo predčasno cepljenje z drugim odmerkom.

Odrasli morajo za cepivo plačati 20,50 evra, otroci imajo cepivo plačano s strani ZZZS. Tisti, ki bi radi preverili, koliko protiteles imajo, se lahko na lastno željo testirajo na IgG specifična protitelesa, ki so v pozitivnem območju. O testiranju se pozanimajte pri osebnem zdravniku.

Več o ošpicah in cepljenju na spletni strani NIJZ.

Težave s precepljenostjo na območju Balkana

Na območju Balkana, še posebej v Srbiji, so medtem velike težave s slabo precepljenostjo prebivalstva. Zato se izjemno hitro širijo nalezljive bolezni, proti katerim se borimo s cepivi. Velike težave imajo na Hrvaškem, kjer se pred turistično sezono pojavljajo skrbi o možnosti izbruha ošpic. Več hrvaških medijev poroča, da se oblasti bojijo, da so ošpice dosegle Dubrovnik. Tam čakajo na rezultate analize vzorcev 36-letnika, ki je prišel iz Albanije in naj bi zbolel. S koliko osebami je bil v stiku, ni znano. Prav tako so pred časom primer ošpic obravnavali v Mostarju. Opozarjajo na visoko neprecepljenost v dubrovniško-neretvanski županiji, sledi ji splitsko-dalmatinska regija.

Oblasti v Bosni in Hercegovini so sprožile postopek proti staršem, ki so na vnovičen poziv zavrnili možnost, da bi cepili svoje otroke proti ošpicam, medtem poročajo mediji v BiH. V Republiki srbski so v dveh primerih denarno kaznovali starše, ki niti po vnovičnem opozorilu o morebitnih zdravstvenih posledicah niso želeli cepiti svojih otrok. V Banja Luki, kjer je 29 ljudi zbolelo za ošpicami, so uradno razglasili epidemijo, poroča banjaluški časnik Nezavisne novine na svoji spletni strani.