Kako prepoznati, da so vzrok rotavirusi?

Tega ne moremo prepoznati. Okužba je le ena od mnogih virusnih ter konec koncev tudi bakterijskih okužb prebavil. Po kliničnih znakih torej ne moremo prepoznati, da gre za rotavirozo. Ta je morda med ljudmi le bolj znana, ker praviloma poteka v hujši obliki. Običajno traja dlje, otroci več bruhajo, imajo hujšo drisko, pogosteje pride do dehidracije. Vendar pa niti ni treba, da vemo, da gre za rotavirozo, kajti ukrepanje je pri vseh teh okužbah popolnoma enako.

Kakšno ukrepanje svetujete?

Ni treba torej, da starši vedo, ali ima otrok rotavirozo ali kaj drugega, saj je v vsakem primeru treba paziti na možnost dehidracije. Edina domača naloga za starše je, da se trudijo to preprečiti, da skrbijo, da otrok dobi dovolj tekočine. To velja za vse skupine otrok.

So pa glede dehidracije bolj ogroženi najmlajši. Nekajmesečnega otroka ter tudi takega, starega leto, leto in pol, je včasih težko prepričati, da pije. Ko govorimo o kakšnem petletnem, šestletnem otroku, pa je res domača naloga staršev, da poskrbijo, da pije. Treba se je pač znajti. In to pomeni, da ponujamo najrazličnejše tekočine, od soka do čaja do mleka. Ni pomembno, kaj, le da pije. Idealno pa bi bilo, če bi bil otrok pripravljen spiti tudi kakšno rehidracijsko tekočino z elektroliti. Toda če tega noče, ga ne silimo, temveč ponudimo kar koli, kar kot starši vemo, da bo spil. Ne samo, da ne svetujemo, celo odsvetujemo kakršne koli diete, kar se tiče hrane in tekočine. Če je otrok pripravljen kaj spiti ali pojesti, mu to damo.

Pri najmlajših je včasih res težje, ker samo jokajo in odklanjajo tekočino. Takrat včasih zato res potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, kjer jim tekočino dajo v obliki infuzije. Toda v praksi veliko otrok na infuziji konča tudi po nepotrebnem, ker so se starši preveč prestrašili ali jim niso dovolj odločno ponujali tekočine.

Lahko naredimo kaj za preventivo?

Še posebej, ko se črevesne okužbe pojavijo v vrtcu, šoli, družinskem krogu, krogu otrok, s katerimi se družimo, je res treba paziti na higieno, torej na umivanje rok. Vse črevesne okužbe pomenijo prenos povzročiteljev, pa naj bodo to virusi ali bakterije, iz črevesja v usta. Širijo se torej z neumitimi rokami.

A ne samo, ko je teh okužb več. Vedno vztrajajmo, da si otrok temeljito umiva roke. Na to ga navajajmo od majhnega in naj otroci tudi vidijo, da si starši vedno temeljito umivajo roke. Treba je prati še igračke, tiste, ki jih lahko. Da se jih v pralno mrežo ali kakšno prevleko ter se jih opere.

Seveda imamo pri rotavirozi na voljo tudi cepljenje. Dve vrsti cepiva imamo, a sta obe samoplačniški. Težava je predvsem, ker se morajo starši odločiti zelo zgodaj, saj mora biti cepljenje zaključeno do 24. tedna starosti. Do takrat mora otrok dobiti dva odmerka, in sicer praviloma v razmaku enega meseca.

Preberite si še, kaj pediatrinja Vlasta Kunaver, dr. med., svetuje za zvišanje odpornosti

So kateri otroci bolj ogroženi?

Pogosto krivimo vrtec, toda bolj ogroženi so tudi otroci, ki so v varstvu drugod, če je tam več otrok skupaj. Kjer koli, kjer je več otrok skupaj. Tudi, če imajo recimo sorojence ... Velikokrat pozabljamo, da so vir okužb lahko odrasli. Če imamo veliko različnih obiskov, ki objemajo in poljubljajo otroka. Seveda to ne pomeni, da moramo sedaj otroka osamiti, da ne smemo imeti obiskov …

Te okužbe niso tak "bav bav". Daleč od tega, da bi vsi otroci pristali v bolnišnici. Na infuziji jih pristane zelo majhen odstotek in še to pogosto res po nepotrebnem. Za te okužbe velja enako kot za ostale, ki jih prebolimo v življenju.

Vsaka prebolela okužba nam pusti protitelesa, ki nas naredijo bolj odporne. V ambulanti vedno dam naslednji primer: če ne bi skozi leta dobili toliko protiteles, bi zboleli po 60-krat na dan, pa ne zbolimo. V otroštvu teh okužb prebolimo nekoliko več in si tako naberemo protitelesa, ki nam služijo celo življenje. Ni torej dosežek, če rotaviroze ne prebolimo do 15. leta, ker prej ali slej bomo dali tudi to čez.