Jan Peloza iz mladinske nevladne organizacije Brez izgovora je opozoril, da se tobačna industrija dokazano usmerja na mlade in da v Sloveniji mladoletni kljub zakonski prepovedi brez težav kupijo tobačne izdelke. Opozoril je tudi na nedovoljeno oglaševanje tobačnih izdelkov, ki se vseeno izvaja.

Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja bo njegova zasvojenost z nikotinom, je usmerjenost tobačne industrije v mlade pojasnila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem je spomnila na številne škodljive negativne učinke tobaka na zdravje otroka oz. mladostnika, ki kadi. Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost za pojav bolezni, kot so pljučni rak ali srčno-žilne bolezni, je poudarila.

Izpostavila je tudi elektronske cigarete, ki pri nas niso regulirane in prepoznane kot tobačni izdelek, zato se neovirano širijo med mladimi, tudi mladoletnimi. Anketa med šolskimi delavci v Sloveniji o uporabi elektronskih cigaret med šolarji je po njenih besedah pokazala, da elektronske cigarete ponekod uporabljajo že otroci v šestem razredu osnovne šole. V nekaterih srednjih šolah pa elektronske cigarete uporablja že celo desetina dijakov posameznih letnikov.

Ukrepi, ki jih načrtuje Slovenija v predlaganem protitobačnem zakonu, so po prepričanju Peloze dobri. Izpostavil je enotno embalažo tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja ter regulacijo elektronskih cigaret. Opozoril pa je na močno lobiranje proti tem ukrepom, ki se dogaja stran od oči javnosti. Tako nasprotovanje na primer predlogu za enotno tobačno embalažo po prepričanju Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje priča, da bi bila uveljavitev tega ukrepa za tobačno industrijo katastrofa.

Petričeva je navedla nekatere pripombe, ki so jih v javni razpravi o predlogu zakona dobili tako s strani podpornikov strožje zakonodaje kot s strani nasprotnikov. Ljudi moti kajenje v skupnih prostorih v blokih in na balkonih, omejili bi število prodajnih mest tobačnih izdelkov, še razširili bi seznam krajev, kjer je prepovedano kajenje. Želijo si oznake in opozorila o škodljivosti kajenja na popolnoma vseh tobačnih izdelkih ter da bi enotna embalaža veljala za vse tobačne izdelke. Prejeli so tudi predloge za ukinitev kadilnic, je naštela Petričeva.

Veliko nasprotovanja pa je prav enotni embalaži tobačnih izdelkov, je bilo slišati v razpravi. Predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Kristina Maurer Stender je izpostavila, da so tudi v Avstraliji po sprejemu tega ukrepa leta 2012 tobačna podjetja vložila več tožb zoper državo, a so doslej vse izgubila, je poudarila.

Navedla je tudi nekaj podatkov o deležu mladih, ki kadijo, v drugih državah. Če je po njihovi raziskavi v Sloveniji pred 13. letom starosti kadilo 18 odstotkov fantov in 16 odstotkov deklet, je bilo v Veliki Britaniji takih 10 odstotkov fantov in 11 odstotkov deklet. Na drugi skrajnosti pa so države, kot je Francija, kjer je pri 13 letih ali prej prvič kadilo 26 odstotkov fantov in 21 odstotkov deklet, v Estoniji in Litvi pa kar 53 odstotkov fantov in podoben odstotek deklet.

To je epidemija, je bila jasna Maurer Stenderjeva, ki zato meni, da je "okno priložnosti" za ukrepanje, če bi želeli v prihodnosti doseči cilj generacije brez tobaka, v starostnem razredu 11 do 15 let, ko otroci začenjajo eksperimentirati s cigareti.

Izkušnje drugih držav kažejo, da je tako omejevalna zakonodaja učinkovita, je poudarila Maurer Stenderjeva. Izpostavila je Irsko, kjer so s strogo zakonodajo kajenje med odraslih od leta 1998 do 2015 znižali s 33 odstotkov populacije na 23 odstotkov. Med otroci v starosti 10 do 17 pa z 21 odstotkov na le osem, je izpostavila. Ukrepi, kot jih načrtuje Slovenija, delujejo, je poudarila.