Manuela Valle se je odločila podojiti svojo dvomesečno hčerko, ko je njen mož pomerjal oblačila v trgovini H&M v središču Vancouvra v Kanadi. Ko je poskušala začeti dojiti svojo hčerko, sta ji dve prodajalki in poslovodja rekli naj gre v eno od garderob, ki so jo določili za dojenje, je povedala Manuela.

„Vztrajali so pri tem, da se bodo druge stranke počutile nelagodno, če bom dojila v trgovini,“ je povedala ogorčena mamica. Zaposleni so jo vljudno potisnili v garderobo in se vmes z drugimi zaposlenimi pogovarjali po radiu. Ob vsem tem se je pred drugimi strankami počutila zelo neprijetno. „Videti je bilo, kot bi kradla ali kaj podobnega, zato me je bilo zelo sram. Vsi v trgovini so me gledali, kot da bi bila sredi aretacije," je povedala Vallejeva in dodala, da sredi trgovine glasno vzkliknila: "Poskušajo me aretirati, ker sem hotela podojiti svojega dojenčka.“ Njen mož Francisco Valle je še povedal: „V garderobo so jo kar potiskali. Takrat sem postal zelo jezen.“

Kaj pravijo strokovnjaki

Dr. Verity Livingstone, ustanoviteljica in zdravstvena direktorica vancouverskega Centra za dojenje z univerze v Britanski Kolumbiji meni, da je takšno ravnanje z doječimi materami nesprejemljivo. Sočustvuje z materjo, saj so jo po njenem mnenju močno ponižali.

„Kadarkoli ženski rečejo, da je dojenje žaljivo ali brezobzirno, mamicam onemogočijo, da bi naredile nekaj, kar je prav,“ je poudarila dr. Livingstone. „Mamica se je odzvala na željo svojega dojenčka. Če nam nekdo ukaže, da moramo v omaro ali sobo, skrito pred pogledi ostalih, se lahko mame počutimo, kot bi počele nekaj prepovedanega.“

Zanimivo je, da so v Britanski Kolumbiji sprejeli celo pravilnik, ki določa, da ima ženska pravico, da doji kjerkoli v javnosti.

Dojenje ni prepovedano

Nihče v vancouverski trgovini H&M ni želel dati izjave o dogodku. Predstavnica kanadskega H&M v Torontu Laura Shankland je medtem pojasnila, da nimajo pravil, ki bi preprečevala dojenje v njihovih trgovinah. Zaposleni so le želeli, da bi bilo Manueli bolj udobno za zaprtimi vrati. tako kot drugod po svetu sicer tudi v Kanadi zdravniki priporočajo, naj matere svoje dojenčke prvih šest mesecev hranijo izključno s svojim mlekom in nato delno dojijo še, ko je malček že star dve oziroma tri leta.

Dojenje v javnosti v Sloveniji

Medicinska sestra Cveta Skale, predsednica slovenskega Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje, je o tem, kako je v Sloveniji z dojenjem v javnih prostorih povedala, da na njihovo društvo še ni prispela nobena pritožba mamice, ki bi doživela kaj podobnega pri nas.

Opaža pa, da je javno mnenje vse bolj naklonjeno doječim materam in da je v zadnjih desetih letih situacija bistveno boljša. Čedalje več je mamic, ki svoje dojenčke brez posebnih zadržkov podojijo tudi na javnih krajih.

Seveda se včasih zgodi tudi to, da so mamice deležne neprijaznih pogledov in negodovanja. Cveta Skale meni, da do tega prihaja predvsem zaradi pomanjkanja prenosa znanja med generacijami.

Medtem ko se v tradicionalno organiziranih skupnostih, recimo v afriških plemenih ali med Romi, ohranja pozitiven odnos do dojenja v javnosti in tako prihaja do prenosa pozitivnega zgleda z mater na hčere, je v sodobnejših in "razvitejših" okoljih ta prenos prekinjen. Zato danes mlade mamice nimajo posebne podpore pri svojih materah, saj so slednje bile takorekoč indoktrinirane z ideologijo, ki so jo promovirale mlečne industrije in ki ni bila naklonjena dojenju.

To je vzrok, da je zadržanost do dojenja v javnosti še vedno prisotna, čeprav je mogoče opaziti, da so tudi sodobne družbe vse bolj naklonjene dojenju. V Sloveniji imajo zasluge za to predvsem novorojenčkom prijazne porodnišnice in promocija dojenja, je še dodala Cveta Skale.