Bibaleze.si

Kako otroka odvaditi od plenic?

Bibaleze.si

Malček

0
22. 08. 2012 08.03

Čistost, torej samostojnost pri opravljanju velike in male potrebe, je eden od pomembnih mejnikov v malčkovem razvoju. Zato ni čudno, da so to področje po dolgem in počez v svojih knjigah predelali domala vsi otroški strokovnjaki.

Sicer pa navajanje na kahlico ne poteka linearno. Po besedah Pantleyeve kar 80 odstotkov staršev poroča o zastojih oziroma nazadovanju pri navajanju na življenje brez pleničke. Vendar je po njenem tudi to predvidljivo.

Pogosto se zastoji in nazadovanja zgodijo ob selitvah, prihodu novega družinskega člana, ob dopustu, poroki ali ločitvi, bolezni ali poškodbi in podobno.
Pogosto se zastoji in nazadovanja zgodijo ob selitvah, prihodu novega družinskega člana, ob dopustu, poroki ali ločitvi, bolezni ali poškodbi in podobno.FOTO: iStockphoto
Zakaj plenica pušča?

Eden od znakov za pripravljenost je po mnenju Gilbertove to, da plenica dobesedno pušča. Otrok naj bi namreč zaradi povečane sposobnosti obvladovanja mehurja urin nekaj časa uspešno zadrževal, potem pa ogromno količino naenkrat izloči, česar še tako vpojna plenička preprosto ne zdrži.

Dečki so počasnejši

Gilbertova tudi opozarja, da dečki pri obvladovanju mehurja in črevesja nekoliko zaostajajo za deklicami. Živčni sistem dečkov namreč dozoreva počasneje. Za otroke pa še vedno večinoma skrbijo matere, tako da nimajo vzornika istega spola, kot ga imajo deklice. Poleg tega so dečki manj občutljivi za mokroto na svoji koži.

In še ena od najpogostejših napak, ki jih pri starših opaža Gilbertova: odtegovanje tekočine otroku, da bi na primer ponoči ostal suh. Zaradi premalo pijače je urin močno skoncentriran, kar draži mehur. Ta potem dobiva signal, naj izloča manjše količine urina, posledica tega pa so pogostejše »nezgode«.

Jane Gilbert je prepričana, da starši s kahlico ne bi smeli hiteti, temveč bi morali počakati, da je otrok dovolj zrel. Nekateri po njenem že pri 18 mesecih razvijejo umske, telesne in čustvene razvojne spretnosti, da znajo iti na kahlico, drugi niso pripravljeni niti pri treh ali štirih letih. Treba je vedeti tudi, da se nekateri tega naučijo v enem koncu tedna, drugi potrebujejo več mesecev.
Jane Gilbert je prepričana, da starši s kahlico ne bi smeli hiteti, temveč bi morali počakati, da je otrok dovolj zrel. Nekateri po njenem že pri 18 mesecih razvijejo umske, telesne in čustvene razvojne spretnosti, da znajo iti na kahlico, drugi niso pripravljeni niti pri treh ali štirih letih. Treba je vedeti tudi, da se nekateri tega naučijo v enem koncu tedna, drugi potrebujejo več mesecev. FOTO: iStockphoto

Na kahlico po načelih montessorri

Po tem načinu naj bi otroka na kahlico začeli navajati pri približno 13 ali 14 mesecih, ko želi sedeti na stranišču ali kahlici. S tem hoče posnemati starša ali sorojenca pri opravljanju potrebe.

Okrog 18. meseca je najlažje pridobiti kontrolo nad svojim živčnim sistemom. V tej fazi ima večina otrok psihično zmožnost in interes za kontrolo mehurja in črevesja. Če jim ponudimo priložnost, da preživijo čim več časa v spodnjih hlačkah namesto v plenici, se začnejo močneje zavedati telesnih funkcij. Starši morajo biti ta čas sproščeni in na otroka učinkovati pomirjevalno.

Občutljiva doba pa se po privržencih tega načina konča pri 24 mesecih. Po tej starosti navajanje na kahlico postane vedno težje.

Elisabeth Pantley: Nikar na kahlico za kazen!

Nasprotno od Gilbertove Elisabeth Pantley kot enega od znakov za otrokovo pripravljenost na čistost navaja suho plenico. Ena od velikih napak staršev je, da mora otrok na kahlico za kazen, ker mu je ušlo. Tako se bo kasneje naučil biti čist, pravi Pantleyeva, saj bo občutil velik pritisk.

Če ste kaj takega že »zagrešili«, potem se za nekaj tednov raje vrnite k plenički in začnite znova na miren način. Naj postane sedenje na kahlici za otroka zabavno – bodite ob njem, glejta knjigice, pripovedujte mu zgodbe, pojta pesmi. Tako bo pozabil na stres. In nikar vsakič, ko otrok sede na kahlico, ne pričakujte rezultata – raje naj se na to spomni prevečkrat kot premalokrat.

Kdaj se »nesreče« spremenijo v močenje postelje?

Anica Mikuš Kos v priročniku o močenju postelje pravi, da o tem lahko govorimo, če deklica, starejša od petih let, vsaj enkrat na mesec pomoči posteljo ali če to stori deček, starejši od šestih let. Med predlogi, kako ravnati s takim otrokom, pa na prvo mesto postavlja ljubeče ravnanje z otrokom.

Pri močenju postelje je po besedah Mikuš Kosove v večernih urah pametno omejiti količino popitih tekočin. Nekaterim otrokom pomaga to, da jih starši ponoči zbujajo in jim predlagajo obisk stranišča. Pomaga pa, pravi, tudi nagrajevanje za noči brez »nesreče«. Lahko pa se pozitivni rezultati pokažejo tudi z nekaj vaje: otrok naj se podnevi poskusi navaditi na to, da nekaj časa zadržuje vodo in ne gre takoj na stranišče.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 863