Prostovoljstvo pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo

V prostovoljsko delo se lahko poleg mladostnikov in odraslih zelo dobro vključujejo tudi otroci, ki jih veseli delo z ljudmi in so pripravljeni pomagati sočloveku. Pomembno je, da otroke že od mladih nog spodbujamo k prostovoljstvu in jim omogočamo čim bolj kvalitetno delovanje, ne le zaradi prejemnikov njihove pomoči, ampak še toliko bolj zaradi njih samih. Občutek, da je naredil nekaj dobrega in koristnega, vpliva na otrokovo pozitivno samopodobo, še posebej, ko se ne more dokazati na drugih področjih. Življenjske izkušnje, ki jih pridobiva z opravljanjem prostovoljskega dela v mladih letih, pa ga dobro pripravijo na soočanje z različnimi življenjskimi preizkušnjami v poznejšem življenju.

Pozitivno za otrokovo osebnostno rast

Raziskave učinkov prostovoljskega dela mladih v ZDA so pokazale, da ima prostovoljsko delo pozitivne učinke na otrokovo osebnostno rast in razvoj, saj tako dobi občutek osebne vrednosti in sposobnost prevzemanja odgovornosti pri reševanju problemov v skupini. Pozitiven vpliv pa se pokaže tudi pri otrokovem intelektualnem razvoju in šolskem uspehu. Naučijo se uporabljati šolsko znanje in veščine pri obravnavanju življenjskih in socialnih problemov, po drugi strani pa postanejo bolj motivirani za učenje snovi, ki jo potrebujejo pri izvajanju prostovoljskega dela. Nenazadnje skozi prostovoljsko udejstvovanje narašča tudi otrokova socialna odgovornost in zmožnost empatije.

Prostovoljstvo v šoli

Številne osnovne in srednje šole imajo dobro organizirano prostovoljske aktivnosti, kamor se lahko vključijo njihovi učenci. Med najpogostejše oblike prostovoljskega dela sodi medsebojna pomoč med učenci in pomoč starostnikom. V medsebojno pomoč sodi pomoč pri učenju, druženje in prijateljevanje, varstvo (starejši učenci prevzamejo vlogo zaščitnika mlajših učencev). S pomočjo starejšim pa se ukvarja tudi medgeneracijski projekt Sadeži družbe, ki poteka pod okriljem Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, in Zveze društev upokojencev Slovenije, vanj pa je vključenih okoli 70 osnovnih in srednjih šol ter okoli 100 društev upokojencev.

Sadeži družbe

Sadeži družbe je projekt ustvarjanja in krepitve vezi med mladimi in starejšimi. Cilj projekta je zagotoviti dodatno pomoč starejšim, na primer druženje, prebiranje časopisov, pomoč pri dostavi nujno potrebnih stvari iz trgovine ali lekarne, sprehajanje njihovega psa itd., mladim pa omogočiti pridobivanja novih znanj in spoznanj, učenja ter druženja prek prostovoljskega dela s starejšimi.

Vključevanje v prostovoljsko delo, še posebej s starejšimi, mladi prostovoljci priporočajo vsem svojim vrstnikom.

»Naj se pridružijo. Je zanimivo. Lahko tudi zabavno. Bolje se počutiš, ko lahko pomagaš,« je svojim vrstnikom svetovala Barbara, ki obiskuje starejše v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici.

»Veliko starejših ljudi je osamljenih. Ko pomagam gospe Micki, se počutim, kot da je ona moja babica, ki je nimam več,« je povedala Sabina iz Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece.

Na Osnovni šoli Ivanjkovci so v tem šolskem letu organizirali več medgeneracijskih druženj z učenci njihove šole in s starejšimi iz okoliških društev upokojencev, ki so potekala vsak zadnji četrtek v mesecu. Namen teh srečanj je izmenjava izkušenj, učenje drug od drugega in ustvarjanje dobrega medgeneracijskega dialoga, ki je v času poglabljanja medgeneracijskega prepada še kako pomemben. Na srečanjih so starejši otrokom pripovedovali zgodbe iz njihovega otroštva, jih učili starih ljudskih pesmi in jim predstavili ljudske običaje, opravila in igre, ki so se jih nekoč igrali. Vsako srečanje se je zaključilo s klepetom ob kavi in čaju.

Hiša Sadeži družbe

Hiša Sadeži družbe je prvi objekt v Sloveniji, ki bo namenjen aktivnemu prostovoljskemu medgeneracijskemu srečevanju, skupnemu ustvarjanju, vzajemnemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj med generacijami. Projekt v Murski Soboti skupaj s partnerji izvaja Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva. Osnovna ideja Hiše Sadeži družbe je organizacija primernega prostora za prostovoljsko kreativno druženje med generacijami, zato je Hiša organizirana kot skupek ustvarjalnih prostorov, ki bodo nudili ustrezni ambient in opremo za druženje in izobraževanje. V Hiši se bo odvijalo izobraževanje v obliki delavnic, poučevanje različnih znanj in veščin, kot so kuhanje, mojstrske delavnice, vrtnarjenje in dodatne učne pomoči kot na primer računalniško opismenjevanje, ki bodo združevale prostovoljce mlajše in starejše generacije.

Otvoritev Hiše bo 29. septembra letos, program medgeneracijskih delavnic pa se bo začel odvijati oktobra.