Če bi otroka vprašali, kaj mu pomeni varnost, bi zagotovo izbral mesto med mamo in očetom. Če sta starša stabilna in je njuno razmerje dobro ter ljubeče, se otroci počutijo varne in takrat lahko normalno dozorevajo, se razvijajo in napredujejo. Kadar pa je med starši vseskozi čutiti napetost in se starša mnogokrat prepirata, otrok beži v svet osame, se zapira ali pa se v njem kopičita vsa agresija in razočaranje, ki jih še morda niti ne zna izraziti. 

"Ko se name obrnejo pari s težavami v razmerju, se vedno znova hitro pokaže, da večina njunih težav izvira iz tiste opevane povedi "Otroke sva postavljala vedno na prvo mesto"," je poudarila dr. Rachel Glik, terapevtka in zakonska svetovalka. "Pari večinoma sedijo na terapevtskem kavču, skrhani in obupani, ker se počutijo izdane, odrinjene, lačne ljubezni in prijateljstva, ki so ga nekoč imeli," je nadaljevala. 

"Najmanj eden izmed partnerjev ponavadi prizna, da se mu zdi povsem pravilno, da so otroci vedno postavljeni na prvo mesto, saj bi v nasprotnem pomenilo, da so zelo slabi starši," je nadaljevala Glikova. 

Pa je prav, da otroke vedno postavljamo na prvo mesto, tudi pred partnersko razmerje?

Veliko ljudi po svetu živi s srčno željo po družini in otroku. Imeti družino je za mnoge smisel vsega. A ko iz para nastane trio, to pomeni tudi spremembe na mnogih področjih življenja. Takrat pa se marsikateri par sooča s težavami, stresom in le stežka zaščiti svoje razmerje pred tem. 

"Vedno se zabavam s temo o tem, kaj bi moralo biti v družini na prvem mestu – zdrav partnerski odnos ali otroci? In vsakič znova naletim na predpostavke dobrih ljudi, ki sami sebe prepričujejo, da bi bili v primeru, da več pozornosti namenijo razmerju kot otrokom, slabi starši," je dejala strokovnjakinja. 

"Midva s soprogom sva bila eden teh parov. V mladosti sva se tako močno osredotočala na otroke in njihovo vzgojo, da je najin zakon začel postopoma propadati in je na koncu komaj da preživel. Ko sta bila otroka stara osem in 11 let, sva se z možem odpravila na tečaj starševstva, ki je povsem spremenil in osvetlil najine prioritete v odnosih," je nadaljevala dr. Rachel, ki je še svetovala. 

PREBERI ŠE: To so načini, s katerimi lahko izboljšate partnerski odnos

Priporočeno zaporedje prioritet bi moralo biti takšno:

- vi,

- vaše partnersko razmerje,

- vaši otroci.

Na prvo žogo bi lahko to zaporedje delovalo nekako neprimerno, celo egoistično. "Ampak bodite prepričani, da vsekakor tudi otroci zahtevajo in si zaslužijo ogromno količino energije, ljubezni in skrbi z vaše strani. Občasno bodo njihove potrebe enostavno na prvem mestu v zaporedju prioritet, kar je tudi pravilno," poudarja strokovnjakinja in nadaljuje: "Ko vlagamo vase, v svojo osebnostno rast, srečo in pomen, se počutimo veliko bolj energično in zadovoljno, kar nam omogoča, da damo v odnosih z drugimi svoj maksimum. In če vseskozi vlagamo v naše partnersko razmerje, se počutimo v razmerju sprejete, ljubljene in varne, na ta način krepimo naše vezi in energija, polna ljubezni, teče do naših otrok prek nas. Otroci to čutijo." 

 Otroci lahko na žalost čutijo nestrinjanje med starši in nesoglasja. Žal mnogokrat prevzamejo odgovornost za nesrečno razmerje staršev nase in se počutijo krive za nastalo situacijo, četudi nimajo nič s tem. Na drugi strani so otroci srečnih staršev enostavno bolj srečni, saj se počutijo varne in ljubljene. Strokovnjak za odnose dr. John Gottam je tako izpostavil, da bolj kot je razmerje močno, večja je korist za otroke. "Srečnejši pari so tudi srečnejši posamezniki. Vsak, ki je starš, bi se moral zavedati dejstva, da smo veliko boljši starši, ko se sami počutimo dobro," je izpostavil. 

"V lastni družinski dinamiki, skozi enostavne, a naporne spremembe, sva s soprogom prišla do spoznanja, da včasih dobro starševstvo pomeni tudi to, da postaviva svoje razmerje na prvo mesto. To se je pogosto zdelo nenavadno, še posebej zame, a ta nov pristop ne bi deloval, če bi se le eden od naju odločil delovati po tem principu. Dovolila sva si biti srečna in znova zaljubljena in pozitivna energija se je pretakala od naju do najinih dveh otrok. Ugotovila sva, da sva manj utrujena, izčrpana in pod stresom, da se počutiva veliko bolje, srečno in zadovoljno, najin največji uspeh pa je bil, ko sta pri vseh the spremembah tudi najina otroka postajala vse bolj samozavestna in izpopolnjena," je še zaključila terapevtka. 

Pogosto smo prepričani, da bo razmerje delovalo kar samo od sebe, premalokrat pa pomislimo na to, da je za srečo in ljubezen v razmerju potrebno ohranjati iskrico, prijateljstvo in naklonjenost do partnerja. Na začetku zveze, ko je najlepše, je partner za nas središče vsega in je na prioritetni listi prvi. Ko postanemo starši, pa gremo enostavno mimo partnerja do otrok in so oni središče vsega, naše razmerje pa je vse bolj postavljeno na stranski tir. A močna, resnična in pristna ljubezen do partnerja je tisto najlepše, kar lahko date svojim otrokom. Ljubezen se v družini namreč ne deli, temveč množi in je je dovolj za vse.