Nihče ni pričakoval, da bo Becca, ki se je rodila 12 tednov prezgodaj, preživela. Bila je preprosto premajhna in rodila se je veliko prezgodaj. Vendar je deklica pokazala, da je prava borka. Pred kratkim je praznovala svoj prvi rojstni dan. Sedaj skoraj šest kilogramov težka dojenčica je v svoji domovini Tennessee postavila edinstven rekord – je najmanjši preživeli nedonošenček.

Nista obupala

Beccina mati Nancy je bila v 17. tednu nosečnosti, ko ji je zdravnik povedal, da se dojenčica pod njenim srcem ne razvija pravilno. Rekel je, naj se s partnerjem pripravita na najhuše, da bosta otroka verjetno izgubila. „Bilo je grozljivo! Oba sva realista in sva povsem zaupala strokovnemu znanju zdravnikov. Vendar nad svojo še nerojeno hčerkico preprosto nisva mogla obupati,“ je povedala Hillova.

Staršema so povedali, da je za dojenčicin zaotanek v rasti kriva posteljica, ki ji ni dovajala dovolj hranljivih snovi, kisika in krvi. Eden od zdravnikov je povedal, da še sedaj ne vedo točno, zakaj je prišlo do okvare. Morda je k temu pripomogel visok krvni pritisk, ki je Hillovo pestil vso nosečnost.

Carski rez

„Pred letom dni sem ležala na operacijski mizi in si brezupno želela, da bi moja dojenčica zadihala, da jo bova lahko kmalu objela in da ne bo mrtvorojena,“ je povedala Nancy. „Sedaj že veselo rine v težave, kadar le lahko.“

Becca je z nujnim carskim rezom na svet prijokala 21. junija lani. Njena mati je med posegom želela ostati budna, da ne bi česa zamudila. Bala se je, da bi deklica živela le kratek čas in tega časa ne bi preživela z njo. „Tudi, če bi živela le dve ali tri minute, bi želela, da jih preživi z nama. Bala sem se, da se bom zbudila in izvedela, da je dojenčica že preminila,“ je povedala.

„Zelo prikupna vesoljka“

Vendar se Becca ni dala. Kljub črnim napovedim zdravnikov, se je rodila živa. Nato so nastopile nove težave – bali so se, da tako drobcene dojenčice sploh ne bodo mogli ohranili pri življenju. Ker je bila tako majhna, je bila vsa oprema prevelika. Vendar jim jo je nekako uspelo prilagoditi deklici in mala borka je preživela.

John pravi, da nikoli ne bo pozabil trenutka, ko je prvič videl svojo hčer. Povedali so mu, da ni tako krhka, kot je videti na prvi pogled. „Čeprav so mi rekli, da se je lahko dotaknem, sem se zelo bal, da jo bom poškodoval.“ Bila je tako majhna, da niti ni bila videti kot dojenčica, je povedal ponosni očka. Njena glava je bila nenavadno velika v primerjavi z njenimi paličicam podobnimi rokicami in nogicami. In skozi kožo so se videla njena jetra. „Videti je bila kot kakšna vesoljka,“ pravi. Nancy dodaja: „Zelo prikupna vesoljka!“

Manjša bo

Becca bo verjetno vedno malo manjša od svojih vrstnikov. Pri enem letu je velika kot običajni tri mesece stari dojenčki. Kot nedonošenka se bo morda kasneje soočala z zdravstvenimi težavami, vendar je za sedaj z njo vse v redu.

Zna že marsikaj. Brez težav sama sedi pokonci, zna pa tudi staršema pošiljati poljubčke. Njena starša pravita, da običajno le nakaže, da bo kakšnega od njiju poljubila, nato pa poljubi zrak.

Je njuna mala sreča, ki se zelo rada smeji. „Če jo kdo želi požgečkati, se začne smejati še preden se je dotakne!“