Ime, ki ga ima vsak človek, nekaj pomeni in je del njegove osebnosti. Ob prvem srečanju navadno najprej povemo svoje ime. No, ko se zaljubiš, se ti ime tisočkrat spremeni. Jaz in moj dragi se kličeva po imenu ali pa ljubkovalno – lubi, lubika. Na srečo po desetih skupnih letih še niso prišla na vrsto imena živali ... Pogosto se spomnim, kako sem v mladih letih poslušala starejša soseda: ona je njemu kar naprej govorila prekl… bik, on pa njej kura brez glave ali koza trapasta … Pa sem si mislila: tako je, potem ko si star in je ljubezen le še spomin ...

Od nekdaj me zelo moti, da ljudje koga brez njegovega dovoljenja kličejo drugače kot po imenu, ali da ime zaradi lažje izgovorjave priredijo, skrajšajo ali kaj podobnega.

Spomnim se dne, ko sta bili hčeri stari kak teden in me je mož poklical: »Mamica, mi prineseš pleničke?« Kot raketo me je odneslo k njemu in sem mu jih napela: "Imam ime, sem tvoja žena, partnerica, prijateljica, ljubica, lubi, vse to, le tvoja MAMI nisem, jasno!?" Presenečen je gledal kot teliček v nova vrata. Bil je čisto tiho, brez komentarja, prepričan, da je moj izbruh posledica hormonov, ki so še kar vladali v mojem telesu. To vem, ker mu je še dvakrat »ušlo.«

Čeprav me je imel takrat za čudakinjo in občutljivko, danes dobro ve, da to ne gre, da žena z rojstvom otroka postane zgolj mami. Ja postane, samo ne možu, ampak otroku. Mami pa ima vsak samo eno, prav tako atija, očija ...

Zanimivo je, da veliko najinih prijateljev, ki sva jih spoznala, ko sva postala starša, počne ravno to. "Ati, a lahko to storiš ti, mami, prinesi še malo kruha, ati, boš kavo, mami, boš jabolko …" Halooooo?! Nekajkrat sem kar gledala in poslušala.

Kako lahko mož ženo kliče mami in žena moža ati?! Enkrat mi je pa prekipelo! S parom, s katerim se veliko družimo in drug o drugem veliko vemo, smo bili na izletu. Otroci so se igrali, mi pa smo lahkotno klepetali. Vedno se šalimo in tako kot običajno moški stokajo, da dobijo premalo seksa, smo se smejali in razglabljali o tej temi. Pa reče najin prijatelj svoji ženi: "Mami, a bova danes kaj digi dagi?« In ona njemu: »Ne, ATI, danes imam pa obisk!« Moj dragi je že videl moje velike oči, srbeč jezik in me je hitel opozarjati, naj pustim ljudem komunikacijo, kakršno imajo in so je navajeni.

A seveda nisem mogla biti tiho in sem gospoda vprašala, če si predstavlja, da bi to vprašal svojo mamo, pravo mamo, mater, ki ga je rodila!! Ne, nismo se sprli, oba sta mi zatrjevala, da je to drugače, da je to ljubkovalno, da se tako kličejo skoraj vsi, ko postanejo starši … Oh, sem si mislila, očitno sem pa res čudakinja. A niti v sanjah ne bi mogla svojega moža klicati ati ali očka ali ... no, stari moj mu že rečem, to pa je tudi vse. Bik še ni, je pa včasih kmet, a to ni nič slabega, kmet je delaven, priden.

Zvečer v postelji sem se skobacala nanj in mu v uho šepnila: »Ati, a bova?«  Ha, zvrnil me je s sebe, da bi skoraj pristala na tleh, in oba sva se valjala od smeha.

Čeprav me imajo nekateri za pikolovsko, se še vedno ne dam. Mama in oče sta ena in edina ter nikakor to ne more biti tvoj partner in pika!