Ana, vaša mama je Elda Viler, ki velja za eno največjih imen slovenske popevke. Kako se spominjate otroštva?

Odraščala sem v obdobju, ko je mama že presedlala na skupino Dobri znanci, torej na narodnozabavno glasbo, ker je bila takrat popevka že v zatonu. Spomnim se, da sem z njo hodila na nastope, še zdaj se spomnim, da me je nekoč na gugalnici čuval Sašo Hribar, ko je mama nastopala. To sem si res zapomnila (smeh)! Zame je bila povsem drugačna mama, kot da je mama za vse, saj se je pač morala razdajati vsem. Zdaj to razumem. Sem se pa v tistem obdobju prav zato malo bolj držala očeta. Potem pa je leta 1991 izgubila svoj status, kar je prizadelo celotno družino, saj se je takrat kar malo zaprla vase, ni hotela poslušati popevk in sprva niti ni bila navdušena nad idejo, da bi se sama ukvarjala s takšno vrsto glasbe. Težko je bilo, ko pa sem začela odkrivati mamine pesmi, jo je glasba spet začela veseliti. Tudi oče jo je pred smrtjo prepričeval, naj spet začne peti. In potem sva začeli peti tudi skupaj. Zdi se mi, da se je moral moj starejši brat bolj 'soočati' s to mamino slavo, meni je bilo to bolj prihranjeno.

Vam je mama, ko ste se podali na glasbeno pot, ponudila kakšen nasvet?

Seveda, nasveti non stop (smeh)! O vsem mi je svetovala, celo o oblekah, ki bi jih morala nositi. Pri petju pa mi je predvsem svetovala vajo, vajo, vajo, vaja dela mojstra, in ta čut, da ne moreš iti na oder nepripravljen. Vadili sva skupaj in kakšno frazo sem morala ponoviti neštetokrat, rekla mi je, da me prej ne spusti pred Jureta Robežnika. Potem je videla, da sem resna in naprej je bilo lažje.

Mama je odraščala v slovenski Istri, vi ste, če se ne motim, odraščali v Ljubljani, kjer živite še danes. Imate v sebi vseeno kakšno primorsko pripadnost?

Imam, čutim veliko pripadnost, ker sem vse počitnice preživela pri noni in nonu. Vsi otroci iz okoliških vasi smo se dobivali, igrali in se vozili z motorji (smeh). Veliko navezanost imam na to vas in nihče mi je ne more vzeti. Celotna Istra mi je zelo pri srcu.

Zdaj ste tudi sami mamica, kaj želite privzgojiti svojima otrokoma?

Zagotovo pokončno držo, poštenost, delavnost in iznajdljivost. Dandanes je predvsem to potrebno. Sicer pa si želim, da imata verodostojnost, moralne vrednote, da se bosta znala izogniti pastem sodobnega življenja.

Kako pa bo, če se tudi sama odločita za glasbo?

Glasbe jima ne bom branila, povedala pa jima bom, da je to naporen poklic. Kot je mama povedala meni. A prinaša veliko veselja. Podpirala bom vse, v čemer bosta talentirana in kar bosta želela delati.

Slišal sem, da vaša mama zelo rada prepeva svojima vnukoma. Kakšna babica je Elda Viler?

Temperamenta, zna biti zelo vesela, včasih se pa tudi hitro razjezi. Joj, kako zna zakričati (smeh)! Ko otrok kaj ušpiči, je tak kraval, da slišijo vsi sosedje, potem ju grem raje kar iskat (smeh). Ampak zdi se mi odlično, da otroka spoznata čim bolj različne osebnosti, da vidita, kaj vse obstaja. Ji pa vnuka dajeta veliko energije in tudi veliko volje za druge stvari.