Mama je ena sama in vedno ostanemo njen otrok, ne glede na leta, ona pa naša mati, ne glede na starost. In v vsakem trenutku smo pripravljeni, da bi jo branili. O teh čustvih je v javnem pismu pisala Jelena Milenković. Njeno besedilo prevajamo v spodnjem zapisu:

Ne spravljaj se na mojo mamo. Ne z besedami, ne s pogledom.
Nikoli se ne spravljaj na mojo mamo, ker jo bom branila: tako z besedami, kot s pogledom.

Pa naj bo polna napak, naj dela napake in četudi je ne razumeš, koga briga? Na mojo mamo se ne spravljaj, ne kaži nanjo s prstom, ne preštevaj njenih grehov, ne tehtaj njenih besed.
 
Njene roke, šibkejše od topolove veje, so me zdravile, kadar sem padla, me reševale pred zlomi. Ona je edina, ki me s kritiko pohvali in edina, ki me podpre takrat, ko me nihče drug ne razume. Ne spravljaj se na mojo mamo, da se v meni ne prebudi orkan, da ne ponorijo vse moje zveri in požrejo tvojo zlobo in mir. 

Pa četudi me je premlada ali prestara rodila, četudi ni predme postavljala bogato obloženih miz, se ne oblači po tvojem okusu, je predebela al presuha, na mojo mater se ne spravljaj!

Ona je bedela vse noči, da bi potolažila in posušila vse solze mojih sanj, utrujena do onemoglosti je pobirala drobtinice moči, da bi me pohvalila, umirila, mi svetovala ali pa preprosto prisluhnila moji tišini. Samo ona zavzdihne, še preden žalost napolni moje srce, skrbi če sem lačna, zakaj še nisem doma, me čaka zvečer s prižgano lučjo in z izrazom na obrazu govori, da bo še vse vredu.
 
Ona me hvali, tudi kadar nima razloga za to, skiva svoja boleča mesta pred mojimi očmi, me varuje, tudi kadar sem močnejša od nje, daje več kot ima sama. In naj bo zgovorna, tiha, groba ali nežna, sposobna ali ne, naj bo. Naj bo zdrav in živ, moj edini mirni pristan.
 
Na mojo mamo se ne spravljaj, saj bom vstala večja, kot sem, močnejša, kot bi si mislil in slabša, kot bi lahko slutil. Ne spravljaj se na mojo mater, ne z besedami, ne z očmi. Odpihnila te bom kot milni balonček, da se bo ob granit razbilo tvoje nepomembno mnenje. To, da sem bila otrok v njenem naročju, me je naredilo zmaja pred vsemi mišmi. 

Jelena Milenković