Pozdravljeni. Opisujete težave s katerimi se soočijo številni starši, predvsem med drugim in četrtim letom otrokove starosti, ko se otrok še posebej uri v samostojnosti, pri tem pa je enkrat bolj, drugič manj uspešen. Navezanost na mamo se oblikuje na podlagi vedenja mame, osebnostnih značilnosti obeh (npr. nežnost in izrazito sprejemljivo vedenje vašega dečka) ter številnih dejavnikov v okolici, ki prispevajo k vzpostavljanju interakcij. Postopno se otrok vse bolj osamosvaja, k temu prispevajo drugi ljudje, ki ga ˝izvabljajo˝ iz pretirano vključenega odnosa z mamo. Omenjate, da je v vaši družini teh možnosti manj, vseeno pa jih opažate. Predlagam, da načrtujete druženje z drugimi, morda z dedkovo punco, s katero se otrok že sedaj dobro razume ali s kom, pri katerem se bo otrok obenem lahko družil z vrstniki. Druženje načrtujte sprva v majhnem obsegu (npr. pol ure enkrat ali dvakrat na teden, sami najbolje veste, kaj bi zmogel vaš otrok). Načrt si morda tudi zapišite, da boste lažje spremljali napredek in ugotovili, kdaj ste pri tem uspešnejši. Ob druženju predvidite kakšno dejavnost, ki otroku veliko pomeni in jo s to osebo lahko opravi, da bodo pozitivna čustva, povezana z druženjem, še močnejša. Uporabite lahko tudi kakšno igračo, ki je otroku blizu in se bo z njo ob vaši odsotnosti lažje pomiril. Otroku načrtovanih sprememb pretirano ne razlagajte, da ne povišate ravni stresa, ki ga zaznava, raje ga usmerite na dejavnost, ki jo bo v vaši odsotnosti opravljal. Ko opazite, da z občasnimi srečanji otrok nima več izrazitih težav, jih postopoma podaljšate oziroma predvidite bolj pogosto. Odnos sta vzpostavljala nekaj časa, zato je potrebno tudi pri spremembah ravnati zelo potrpežljivo, ne zgodijo se čez noč. Morda se pogovorite z očetom in mu predlagate, da opisano vlogo prevzame on. Kakorkoli se boste odločili, ne pretiravajte s številom oseb, ki jih vključite ob začetku, saj je to za otroka lahko pretežko. Torej ˝pred dejstvo ne postavite˝ vseh naenkrat, izberite osebo, s katero bi to postopno osamosvajanje otroka najlažje skupaj podprli. Na podlagi opisa vaših preostalih težav (z mamo, partnerjem) vam bi nekaj časa zase zagotovo prišlo prav. Spočiti boste lahko otroku dali veliko energije, v čemer tako uživate, otrok pa bo korak bližje samostojnosti, ki je v njegovem razvoju izrednega pomena. Torej predvsem potrpežljivo in brez slabe vesti, ste na dobri poti.