Razen bioloških dojenček obvladuje tudi nekatere socialne spretnosti. Navezati zna stik z drugimi ljudmi, najsi bo s pogledom, kretnjami ali glasom. To med drugim pomeni, da se lahko z otrokom igrate od prvega dne naprej in ne šele takrat, ko spregovori in shodi, meni Anne Pulkkinen, avtorica knjige Igrajmo se z dojenčkom.

Biološke sposobnosti – znanje za preživetje

Narava je dojenčka oborožila z osnovnimi biološkimi sposobnostmi. Te novorojenčku omogočajo, da diha in se hrani. Po rojstvu je njegovo telo izpostavljeno velikim obremenitvam. V materinem telesu je dojenček prejemal kisik prek popkovnice, takoj po rojstvu pa zna zajeti zrak in zadihati.

Tudi način prehranjevanja se za dojenčka drastično spremeni. Nič več se ne oskrbuje s hrano preko popkovnice, temveč se mora resnično truditi, da pride do nje. Sesati mora, pri tem pa še usklajevati požiranje in dihanje. Malo telesce mora nenadoma samo skrbeti tudi za pravilno telesno temperaturo. Še pred nekaj meseci je bilo varno spravljeno v prijetno ogreti plodovnici, ki je bila vedno enako topla. Zdaj pa mora toploto vzdrževati in uravnavati sam.

Razen bioloških sposobnosti ima dojenček že od samega začetka tudi nekaj družbenih. Sposoben je navezati stik z ljudmi, ga vzdrževati in prekiniti.

Družbene sposobnosti

Navezovanje stikov z drugimi je osnovna potreba, ki človeku zagotavlja preživetje. Zato ima novorojenček razen joka na voljo še druge možnosti, da pritegne pozornost. Večina staršev je presenečena, kako bistro jih pogleda njihov novorojenček takoj po rojstvu. Budno stanje zavesti je ena izmed prvih dojenčkovih sposobnosti. Pomaga mu navezovati stik z materjo in očetom ter poglobiti povezavo z njima.

Dojenček ima sposobnost posnemanja. Če otročku mamica pokaže jezik, bo dojenček storil enako. S posnemanjem vašega početja želi z vami navezati stik.

Prav tako je sposoben po načinu, kako ga nekdo dvigne oziroma se ga dotakne, prepoznati, ali gre za domačega ali tujega človeka.

Ne le dojenčki, tudi starši že od samega začetka „obvladujejo svoje področje“. Kot kažejo najnovejše znanstvene raziskave, starši večinoma prepoznajo potrebe novorojencev, če se zanesejo na občutke. Opazijo dojenčkove znake in se nanje odzovejo.

Starši, zaupajte si!

Poraja pa se vprašanje, zakaj je potem toliko negotovosti pri ravnanju z dojenčki? Ena od posledic je tudi, da se starši spoprijemajo z vedno novimi metodami in koncepti. Priporočene metode si včasih nasprotujejo, v starših pa vzbujajo negotovost in pomanjkanje občutka za to, kaj je prav in kaj ne.

Zato zaupajte sebi in svojemu načinu vzgoje. Starši ste usposobljeni in praviloma dobro veste, kaj vam želi sporočiti dojenček. Vendar pa je za to potreben čas – za opazovanje otroka, tolmačenje njegovih sporočil in pravilno odzivanje nanje.

Zato si vzemite dovolj časa in v miru spoznajte svojega otroka! To je velika naložba v njegovo in skupno prihodnost.

O članku lahko poklepetate na forumu.