Peter Topić, terapevt: »Odraščanje v digitalni dobi pomeni, da moramo biti pripravljeni spregovoriti o spolnosti in seksualnih vsebinah tudi pri starosti, ki se nam morda ne zdi primerna za tovrstne pogovore.« Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtom. 

Kdaj je pravi čas, da z otrokom spregovorimo o spolnosti?

Če z otrokom dovolj zgodaj, predvsem pa odgovorno in spoštljivo spregovorimo o spolnosti, najverjetneje niti starši niti otroci ne bodo imeli večjih težav. Starši lahko zelo vplivamo na spolnost svojih otrok. Verjamem, da je to ena največjih odgovornosti, ki pa se ji pogosto izognemo zaradi nelagodja in zadrege, ki nastaneta, ko je treba spregovoriti o tej temi. Včasih je tak pogovor zahteven že med partnerjema, kaj šele ko moramo o tako intimni vsebini spregovoriti s svojim otrokom. Pojavi se lahko kup dvomov: »To je pretežko, otrok me ne bo poslušal. Premajhen je še. Kako naj tekmujem z mediji, internetom in njegovimi prijatelji? Seks je vsepovsod …«

Morda se nam sploh ne zdi primerno govoriti o tej temi, a če o tem z njimi ne bomo spregovorili mi, bodo mladostniki informacije o spolnosti iskali drugje, še najverjetneje pa se bodo z njimi srečali naključno. To pomeni, da naj bi se do desetega leta z mladostnikom pogovorili o tem, kaj so spolni odnosi, s kom in pri kateri starosti jih imamo in pod katerimi pogoji se odločimo zanje. Z otroki se pogovorimo, zakaj sploh imamo spolne odnose. Razložiti jim moramo, zakaj so premladi, da bi imeli pametni telefon, svoj profil na Facebooku ali uporabljali določene aplikacije. Na kratko: o čemer smo se v preteklosti pogovarjali s šestnajstletniki, o tem se moramo danes pogovarjati z desetletniki. Svet se spreminja z neverjetno hitrostjo in z njim se spreminjata naša spolnost in vpliv na mladostnike. 

Za večino staršev je to tabu tema, ampak kakšen je pravi pristop?

V zgodovini človeštva bomo težko našli kaj, kar je tako obremenjeno z dvomi, omejitvami in sramom kot človeška spolnost. Zato je težko govoriti o pravem pristopu. Vendar je pomembno, da otroku posredujemo naše vrednote in mu povemo, za katere stvari menimo, da so sprejemljive in katere ne. Mladostniki morajo vedeti, kakšna so naša stališča o spolnosti: o masturbaciji, homoseksualnosti, oralnem seksu, kontracepciji, seksualnih pripomočkih, kratkih krilih, hlačah, ki visijo pod pasom, in veliko drugih stvareh. Otroci bodo na neki točki oblikovali svoje vrednote o teh temah, a pomembno je, da so seznanjeni z našimi, še preden oblikujejo svoje. O teh vrednotah bi se po priporočilu strokovnjakov morali z otroki pogovoriti, ko so stari deset let. Vendar smo ljudje pogosto v dvomih, ko gre za pogovor o spolnosti. Stiska v nas zveni nekako takole: »Zaradi vsega govorjenja o seksu bo moj otrok le še bolj radoveden in samo spodbujal ga bom k temu, da bo kaj takega res počel!« A praksa kaže ravno nasprotno. Pomembno pa je, seveda, kako oblikujemo tak pogovor in kako umestimo informacije o spolnosti. Otroci cenijo, da se odrasli do njih vedejo spoštljivo in jim pomagajo razumeti seksualizirani svet, ki nanje pritiska na vsakem koraku. Televizija, glasba, reklame, tiskani mediji, internet, pametni telefon, filmi – to je le nekaj primerov, kako pridejo seksualna sporočila do mladih.

Pomembno obdobje, o katerem moramo govoriti, še preden se začne, je puberteta. Ker ne vemo, kdaj točno se bo puberteta začela, strokovnjaki priporočajo, da začnemo o spremembah, ki jih prinaša, govoriti, ko otrok dopolni osem let. Od tega obdobja naprej je nujno, da starši postanejo najpomembnejši vir informacij o spolnosti. Na žalost pa vedno ni tako. Nekaj časa bomo z otrokom presedeli že samo zato, da se bo sploh počutil normalno. Ampak pomembno je tudi razumeti, kaj otrok mora vedeti o puberteti: spremembe na telesni ravni, hormonske spremembe, dlake na delih telesa, kjer jih prej ni bilo, znojenje, akne, sprememba glasu, rast prsi pri deklicah, erekcije, spremembe v testisih, ovulacija in menstruacija – to je le nekaj pomembnih tem, ki jih ne gre izpustiti. 

Samozadovoljevanje in otroci – kako otroku brez negativnih posledic razložiti, kdaj to lahko počne in kdaj ne?

Pravzaprav govorimo o človeškem vedenju, ki ga ne sprejemajo vsi na enak način. Predvsem je pomembno, da starši sprejmemo, da je treba nekaj vaje, preden se lahko z otroki lahko udobno pogovarjamo o tej temi. Pri tem lahko zelo pomaga odkrit pogovor o spolnosti s partnerjem. Včasih je odkrivanje spolnosti in spolno vedenje mladostnikov v navzkrižju s prepričanji in vrednotami staršev. Če se res ne moremo sprijazniti z določenim vedenjem našega otroka, se lahko odzovemo npr. takole: »Veš, da tvojega masturbiranja ne odobravam, ampak vseeno razumem, zakaj v tem uživaš. Trudila se bom razumeti tebe, želim pa, da tudi ti razumeš, da je to v nasprotju z mojimi prepričanji. Verjamem pa tudi, da se temu težko odrečeš.« Na ta način bomo preprečili nastanek sramu in stiske, ki lahko mladostnika zaznamuje in spremlja vse življenje. 

Kakšna sporočila daje pornografija in zakaj je še posebej škodljiva za otroke? Lahko to preprečimo oziroma kako naj ravnajo starši, če pride otrok v stik z njo?

Vprašanje, ali je pornografija škodljiva ali ne, je že desetletja predmet žolčnih debat. V sodobnem svetu postaja spolnost vse pogosteje potrošniška dobrina, orodje za trženje in objektifikacijo. Povprečna starost, pri kateri so mladostniki izpostavljeni spletni pornografiji, je 11 let, raziskava iz leta 2013 pa kaže, da se del mladostnikov sreča s temi vsebinami že pri osmih letih, nekateri celo pri šestih. Kot kažejo raziskave, je prvi stik mladostnikov s seksualno eksplicitnimi vsebinami najpogosteje vezan za prikazovanje sadomazohističnih spolnih praks (BDSM). Leta 2013 je približno vsak sedmi mladostnik poročal, da so ga na internetu nagovarjali k seksu, in 38 odstotkov takih pobud so podale odrasle osebe, kar pomeni, da je približno pet odstotkov otrok k seksu nagovarjala odrasla oseba. 

Mladostniki so najranljivejša populacija predvsem zaradi razvoja možganov in oblikovanja spolne identitete, na katero pomembno vplivajo tudi seksualne vsebine. Vse več raziskav kaže na negativne posledice uporabe spletne pornografije, še posebej pri mlajši generaciji. Ogledovanje pornografskih vsebin vpliva na predstavo o človeški spolnosti in povečuje tveganje za razvoj kompulzivnih vedenjskih vzorcev. 

Recimo, da vas iz šole pokliče svetovalna delavka in sporoči, da si je vaš otrok v odmoru na telefonu ogledoval pornografske vsebine, ali pa da na družinskem računalniku najdete zgodovino ogledovanja spletnih strani s pornografsko vsebino. Prvo in najpomembnejše pravilo je: »BREZ PANIKE!« Pomembno je, da zavzamemo pozitivno stališče in miselno naravnanost, kar je koristno za vse, udeležene v pogovoru.

Primer takega miselnega procesa: »V redu, nad tem nisem navdušen, ampak zgodilo se je. Moj otrok gleda pornografijo. Kako se lahko odzovem, da se bova oba iz tega nekaj naučila in ohranila najin odnos?« Na tak način otroka ne bomo sramotili, pač pa mu bomo sporočili ne le to, da je pogovor o težkih temah mogoč, temveč tudi, da lahko v njem najdemo nekaj koristnega. 

Pogovor, v katerega so vključene osebe, med katerimi ni zaupanja, se bo zelo verjetno končal na neželen način in ne bo prinesel zadovoljujočega rezultata. Zelo verjetno bomo pogovor zaključili s konfliktom ali v mrtvi tišini, prežeti z jezo in s sramom. Veliko lahko storimo, da se to ne zgodi, začnemo pa pri sebi in svojih čustvih. Ali obvladujemo svojo jezo? Kaj pa paniko? Smo se pogovorili s partnerjem? Lahko pogovor vodimo umirjeno? Nikakor nočemo še več čustev in neobvladljivosti, ker lahko v takem stanju otroka začnemo sramotiti. Pomembno je, da smo sposobni delovati iz notranjega občutka varnosti in umirjenosti. Tako se bo tudi otrok počutil varno, čeprav mu bo neprijetno. 

Kako naj torej poteka pogovor? 

Eno najpomembnejših priporočil se glasi: »Navedite dejstva!« Izogibajte se zgodbam, ki ste jih napletli svoji glavi, in moraliziranju. Preprosto povejte, zakaj se želite o tem pogovoriti. 

Tak pogovor je neprijeten za oba, zato nam je v veliko pomoč, če te občutke tudi ubesedimo: »Vem, da bo tale pogovor neprijeten za oba, ampak o tem se morava pogovoriti. Videla sem, da si na računalniku gledal pornografijo, in želim se pogovoriti o tem.« 

Pri tem je pomembno razumeti in tudi izraziti, da mladina danes spolnost raziskuje tudi na internetu. Verjetno si boste morali priznati, da nimate vseh odgovorov. Vsekakor predlagam, da raje postavljajte več vprašanj, kot pa da imate predavanje o spolnosti, morali in odgovornosti. Kako se je otrok srečal s pornografijo na spletu? Zakaj jo gleda? Ima kakšno vprašanje o spolnosti? Kako se počuti ob fotografijah ali posnetkih, ki jih gleda? Ali meni, da je ogledovanje pornografije problem? Na kakšen način tako vedenje odstopa od verskih prepričanj v vaši družini? Ali želite imeti take vsebine na skupnem računalniku v vašem domu? Kakšen je njegov pogled na spolnost in kako se to ujema s posnetki, ki jih gleda? Obstaja še precej več vprašanj, ki jih lahko postavimo mladostniku. Predvsem se moramo zavedati, da en sam umirjen pogovor ne bo prinesel vseh odgovorov in informacij, ki jih želimo. Pogovarjati se bomo morali tako dolgo, dokler nam to ne bo več neprijetno. Pomembna vsebina, ki jo lahko vključite v pogovor, je objektifikacija (predvsem žensk) v takih posnetkih.

Kakšna so ključna sporočila o spolnosti, ki jih je dobro posredovati otrokom, da ne bodo imeli kot odrasli posamezniki težav na tem področju?

Biti mladostnik v sodobni družbi je velik izziv. Otroci in najstniki so preplavljeni z informacijami, ki jih v glavnem dobijo iz digitalnih medijev. Puberteta se začne bolj zgodaj kot v preteklosti in obdobje med otroško odvisnostjo od staršev in odgovornim odraslim življenjem se je z nekaj let podaljšalo na desetletje ali več. Če se starši potrudimo spregovoriti o spolnosti z otroki na spoštljiv in poglobljen način, ko so stari deset let, bomo najverjetneje priča izjemnim rezultatom. Ti otroci bodo zelo verjetno počakali s spolnostjo do odraslosti ali vsaj poznih najstniških let (nekje okrog 18. leta starosti), izognili se bodo neželeni nosečnosti in spolno prenosljivim boleznim, izognili se bodo zlorabam v odnosih in razvili zdrav odnos do spolnosti.

Ko z otroki govorimo o spolnosti, ne moremo mimo treh najpomembnejših besed, ki so povezane s človeško spolnostjo. Pravzaprav je osnovno sporočilo precej preprosto: »Spolne odnose imamo z osebami, s katerimi nas povezujejo vzajemna ljubezen, spoštovanje in zaupanje.« Dobro je, da otroci čim prej ponotranjijo to sporočilo, ker bodo te tri vrednote pomembno zmanjšale tveganje za morebitne posledice, kot so npr. posilstvo na zmenku, neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni in druge težave, povezane s telesno bližino. 

Vsekakor je varnejše, če imamo na drugi strani osebo, ki nas ljubi, spoštuje in ji zaupamo. Tri najpomembnejše besede, povezane s spolnostjo, so torej ljubezen, spoštovanje in zaupanje. Poleg tega je s spolnostjo smiselno počakati do odraslosti, ker dotlej povečujemo svoje sposobnosti in sprejemamo boljše odločitve. 

Nekaj pomembnih tem, ki jih vključimo v pogovore o spolnosti:

– štiri- in petletnikom vedno znova poudarjamo, da se nihče ne sme dotikati njihovih intimnih delov, izjema sta seveda mamica in očka, ki jih učita umivati spolovila, in zdravnik, ki jih pregleda in skrbi za njihovo zdravje;

– seksting in družabna omrežja – pošiljanje golih fotografij in posnetkov je v nekaterih okoliščinah kaznivo;

– aplikacije na pametnih napravah;

– spolno nasilje; 

– glasba – predvsem pomembno za deklice ter njihovo dojemanje spolnosti in oblačenja.