Družina iz Ljubljane se je odločila, da jesenske sobote ne bo preživela doma, ampak da se bodo odpravili na izlet nekam, kjer še niso bili.Očka je predlagal 190 km oddaljen kraj od Ljubljane, drugo največje mesto v Avstriji, Graz. Mamica se je spomnila, da ime izvira iz slovenske besede Gradec, ki pomeni mali grad, in deček je komaj čakal, da ga kot vitez razišče.

Zanimivo tudi za otroke!

In kljub temu da se starša vedno sprašujeta, ali je ogledovanje znamenitosti primerno za otroka, ali ga bo to sploh zanimalo ali pa se bo dolgočasil, se je izkazalo, da je bila ideja o potovanju dobra zamisel. Dve uri vožnje sta hitro minili, saj so kljub zgodnjim jutranjim uram veselo prepevali na glas otroške pesmice.

Raziskovanje mesta so začeli v samem centru, ki so ga pravzaprav preprosto našli, saj so sledili tablam. Brezplačno so parkirali pred veliko trgovino in se podali v staro mestno jedro. Pogled je bil osupljiv, saj je Graz značilen po stavbah iz različnih obdobij, od gotike do modernizma. Sprehodili so se po Mestnem parku, se ustavili ob katedrali, deželni hiši, mavzoleju, baziliki Marije Tolažnice ... Za malico so si privoščili marone, za kosilo pa so pojedli kar sendviče, jogurte in mandarine, ki so jih imeli s sabo v nahrbtniku.

Moderni pridih mestu daje otok na Muri, Murinsel, ki se je otroku zdel kot prava vesoljska postaja. Priklical je zvezdne sile in tekel po njem sem ter tja. Oblika školjke, ki leži kar sredi reke, je mojstrovina arhitekta Vita Acconcija. Povezana je z obema bregovoma, in sicer z dolgima in zavitima mostovoma.

Seveda pa so morali obiskati tudi Schlossberg, razmišljali so samo, katero pot naj izberejo do utrdbe, ker leži visoko na hribu. In med tem, ko so tuhtali, se je pod njim pripeljal vlakec, na katerem so bili otroci. Odločili so se, da se najprej z njim odpeljejo v notranjost, v jamo, kjer so doma pravljični junaki. In kljub temu da je vodič po nemško poimenoval vse pravljične junake, jih je najmlajši član družine hitro prepoznal. Od navdušenja je vzklikal: ''Sneguljčica in sedem palčkov! Obuti maček! Ostržek! Zlatolaska …'' Pot je dolga približno dva kilometra in je prava pustolovščina pod zemljo. Ko so stopili z vlakca, je očka zagledal tehnično dovršeno dvigalo, s katerim so poleteli, po mnenju dečka, v vesolje. Sprehodili so se po čudovitih vrtovih, se fotografirali pred simbolom mesta, stolpom z uro. Na žalost utrdbe na hribu Schlossberg ni več, saj so jo pred mnogimi mnogimi leti porušili. Prisluhnili so grajski glasbi in si od blizu ogledali topove. V center pa so se spustili po vrtoglavih stopnicah ...

Za spomin na tako čudovito mesto sta si mamica in očka kupila magnet s sliko stolpa z uro, dečka pa je navdušil ogromen svinčnik z avstrijskimi grbi.

In za konec …

In ker je mamica tipična ženska, so morali zaviti še v nakupovalni center (nahaja se ob avtocesti pred Grazom), kjer so si napasli oči v 200 trgovinah in restavracijah. Parkirišče je brezplačno. Za večerjo so si privoščili pizzo. Domov so se vračali v zgodnjih večernih urah in kljub temu da so ves dan hodili, je imel deček še veliko energije in je vso pot nazaj obujal spomine na čudovito mesto.