Večina slovenskih vrtcev je državnih. Osnova njihovega vzgojnega dela je državni dokument z naslovom Kurikul in je za vse vrtce enak. Vrtci v skladu s Kurikulom pripravljajo svoje programe dela in osnovne usmerjenosti; te pa so različne, zato je dobro vrtec proučiti še z vidika vsebin oz. dejavnosti, ki jih ponuja in izbrati tisti vrtec, ki je po svojih vsebinah vašemu otroku najbolj po meri.

Uvajanje se začne pri starših

Že prvi dan naj se starši zavedo, da je otroku v vrtcu lepo, da se bo veliko naučil, poiskal novo družbo, se razvijal v vseh smereh in užival. Vendar pa vrtec otroku ne more nadomestiti ljubezni in toplega zavetja doma.

Uvajanje otroka v vrtec se prične pri starših. Oni morajo vrtec, ki so ga izbrali in vanj vpisali svojega otroka, »vzeti za svojega«. Začutiti morajo povezavo med svojimi cilji in cilji vrtca, prepričati morajo sami sebe, da je to nekaj najboljšega, kar lahko otroku v dani situaciji ponudijo. Zanimivo je dejstvo, da imajo otroci, katerih starši so prepričani, da je vrtec nekaj dobrega, manj problemov z uvajanjem oz. imajo njihovi otroci manj prilagoditvenih težav.

Prve dni se otroci različno odzivajo. Nekateri po nekaj dneh zbolijo, spet drugi se hitro prilagodijo in le zjutraj med ločitvijo od staršev malo zajokajo. Kar nekaj je otrok, ki v začetni fazi odklanjajo hrano ali pa začasno spet potrebujejo pleničko. Pravil o tem, kaj je v dnevih uvajanja normalno in kaj presega te okvire, ni! Velja le, da prilagoditvene težave hitreje minejo, če je uvajanje z vidika otroka optimalno – glede na njegov značaj, zdravstveno in psihično stanje, razvojno fazo ...

Kako lahko otroku ob uvajanju v vrtec pomagamo?

Preden se uvajanje otroka sploh prične, odgovorni starši že poiščejo in navežejo stike z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, ki sprejemata otroka v svojo skupino. S sodelovanjem se vzpostavi zaupanje , ki je temelj dobrega odnosa tako med otrokom in strokovnimi delavci kot tudi med staršem in strokovnimi delavci. Brez te osnovne začetne faze bo otrok že v začetku opazil, da starša morda kažeta nezaupanje, strah, slabo voljo. Ker doživlja otrok svet okoli sebe preko doživljanja staršev, bo tak zgodnji začetek uvajanja slab. Vrtec in njegov sistem dela je potrebno spoznati že pred uvajanjem otroka, predvsem pa se pogovoriti z vzgojiteljico, ji omeniti svoje morebitne strahove in dileme, pričakovanja, pa tudi opisati navade otroka. Vsekakor se v prvi fazi s strokovnimi delavkami starši dogovorijo tudi to, kakšen način in postopek uvajanja je za njihovega otroka najbolj primeren (na kakšen način bodo sodelovali starši, kako ravnati ob komplikacijah pri uvajanju, kako bo starš vedel in čutil, da je začetno uvajanje mimo, koliko dni sodelovati v skupini ...). Vsak vrtec ima na voljo tudi svetovalno službo, ki bo s starši rada sodelovala in jim odgovorila na osnovna vprašanja.

Ob prvem razgovoru z vzgojiteljico naj se starši pozanimajo še, kakšen je konkreten dnevni red življenja in dela v tej skupini in naj skušajo svojega otroka podobno usmeriti. Večjega otroka moramo natančno seznaniti s tem, kaj se bo v vrtcu dogajalo. Prikažimo mu to dogajanje kot nekaj veselega in prijetnega. Za malčka, s katerim uvodni razgovor ni mogoč, je dobro, da ima že nekaj časa pred vstopom v vrtec podoben način življenja – npr. kosilo ob podobni uri, glavno dnevno spanje okrog 12. ure, dopoldne bivanje na prostem in podobno. Otroku ponudite tudi podobno pripravljeno hrano.

Otroku lahko pomagamo tudi tako, da ga navajamo, da je pri svojih dnevnih opravilih čim bolj samostojen, potrpežljiv in strpen.

Ko se uvajanje prične

Najprej si zanj prihranite nekaj dni dopusta. Tako ne boste hiteli, postopek uvajanja bo mirnejši, lažje se boste posvetili samo otroku. Dopust vam bo prišel prav tudi ob morebitni začetni večji obolevnosti (otroci prve tri mesece več obolevajo). Predvsem gre za prehladna obolenja oz. različne viroze, ki ponavadi minejo takrat, ko se otrok zares vživi v življenje in delo skupine in je psihično stabilen.

Prvi dan otroka v vrtcu nikakor ne pustite ves dan. Počutil se bo zapuščenega in ga bo strah, da je ostal sam. V dogovoru z vzgojiteljico čas samostojnega bivanja otroka v skupini postopno podaljšujte. Prvi dan je za nekoga dovolj ena ura, za drugega pa je lahko to vse dopoldne. Če boste z otrokom ostali v oddelku, bodite aktivni! Igrajte se z vsemi otroki, pomagajte pri hranjenju, negi, pokažite dobro voljo in veselje. S tem boste otroku povečali občutek varnosti in sprejetosti.

V času uvajanja ne vnašajte v življenje otroka še kakšnih sprememb – npr. selitev, rojstvo bratca ali sestrice. Tudi časa za odvajanje od dude ali navajanja na kahlico bo še dovolj kasneje, ko bo otrok začetne napore premagal.

Dobro je, da ima otrok v vrtcu nekaj, kar ga potolaži oz. pomiri. Svojo dudo, ninico, priljubljeno igračko. Kar takšno, kakršno je imel doma – pomečkano, zašito, vendar čisto. Nikar ne kupujte nove dude ali nove punčke zato, da bo lepa, ker bo za otroka pomenila dodatno spremembo!

Ko se odločite, da bo otrok v vrtcu, tega nikar ne spreminjajte, razen v primeru bolezni! Otrok mora vrtec v začetku obiskovati čimbolj redno! Prihodi in odhodi ob isti uri in izpolnjene obljube, ki mu jih daste, ko se z otrokom poslavljate, mu pomenijo varnost in zaupanje. Vzgojiteljici oddajte otroka nežno a odločno, ne glede na to, kako bo reagiral. Otrok mora začutiti, da je tako prav. Vedeti mora, da se boste vrnili ponj!

Začetne težave uvajanja bodo ob skrbnem in primernem načinu prestopa od doma v vrtec in ob veliki meri zaupanja staršev hitro minile.

Dober vrtec

Dober vrtec je vrtec, v katerem »diši«. Po prijaznosti, odprtosti, po zadovoljnih in strpnih ljudeh. Tak vrtec je za vašega otroka pravi! In tak, kjer bodo vašega otroka upoštevali kot osebo, spoštovali in negovali njegov karakter, njegove potrebe in želje. Pa tak, kjer boste kot starši lahko tvorno sodelovali pri vsem, ali skoraj vsem, kar se bo tam dogajalo. Tak vrtec želim vam in vašim otrokom!

Svoje mnenje lahko izrazite tudi na forumu.