Na kaj se najprej spomnite, ko vam nekdo omeni besedo otroštvo? Vaš prvi spomin ...

Najprej se spomnim na vas, v kateri sem odraščala, Ribniško dolino. Nikoli ne bi želela odraščati kjerkoli drugje, ker smo tam otroci res uživali v naravi, igri, z veseljem smo pomagali sosedom pri kmetijskih opravilih in zdi se mi, da smo bili zelo daleč od raznih napačnih vplivov na odraščanje. Droga, alkohol, nasilje med otroci in podobno - tega mi nismo doživeli. Vem, da sem želela biti vse dneve zunaj in se igrati do trde teme.

Ste veljali za pridno ali nagajivo deklico?

Za zelo zelo pridno (smeh) … Starša res pravita, da sem bila pridna in da sem se rada crkljala. Ko sem se zbudila, nisem jokala, ampak sem pela, tako so vedeli, da ne spim več. Zdi se mi, da sem s tem poskrbela zato, da sem bila bolj prijeten otrok.

Dogodek, ki vam je najbolj ostal v spominu (mogoče dan, ko ste prvič stopili skozi šolska vrata, babica, ki je vedno pekla dobrote, prvi poljub ...).

Vem, da sem vedno želela, da bi se lahko družila z bratovo družbo, ampak takrat sem bila še res majhna, nekaj let je starejši od mene. In to, da sem se po hribu spustila smuk s smučmi, kot da smučanje obvladam (govorim o snegu z rahlo zamrznjeno površino), ni bilo nič čudnega, saj so se tudi vsi fantje. Sem bila pa edina, ki se je ''razletela'' ob temu početju. Potem pa so vsi pritekli do mene, in čeprav sem najbrž jokala, sem dobila pozornost vseh.

Vaša najljubša hrana iz otroštva je …

Stara mama me je vedno crkljala s posebnimi obroki, ker naravnost obožujem jedi, ki se jedo z žlico. Ker sem prva prišla iz šole, sem dobila posebej zame skuhan cel manjši lonec juhe s trdimi cmoki ali pa juho s krompirjem in kolerabo iz krušne peči (krompir pa kavla po domače). To sta moji najljubši jedi iz otroštva. Žal se ju nisem naučila skuhati, je pa res, da ta druga jed ni nikoli tako dobra, če ni skuhana v krušni peči.

Najljubša igrača iz otroštva in spomin/dogodek, ki je z njo povezan …

Nikoli nisem imela punčke Barbie. Imela sem majhno punčko s kratkimi blond kodri in modrimi očmi. Ime sem ji dala Tajček in sem jo imela vedno s seboj. Ko se je prva Tajček povsem uničila, sta starša poskrbela, da sem dobila zelo podobno drugo punčko, ampak takrat sem bila že malo večja in se je lahko ohranil do danes. Vsaj mislim, da ga mami ni dala kakšni majhni punčki, ki je bila na obisku. Moram preveriti …

Še eno deklico pozna danes vsa Slovenija.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na