42-letna ameriška igralka Julia Roberts je zaslovela s svojo vlogo v filmu Čedno dekle (Pretty Woman, 1990), za katero je bila tudi nominirana za oskarja. Vendar je zlati kipec dobila kasneje, leta 2001 za glavno žensko vlogo v filmu Erin Brockovich. S snemalcem Danielom Modrom se je poročila pred osmimi leti, kmalu pa so se jima rodili tudi trije otroci – 28. novembra 2004 dvojčka Hazel Patricia in Phinnaeus 'Finn' Walter ter 18. junija tri leta kasneje sin Henry Daniel.

Navdušena

Julia je že po rojstvu dvojčkov povedala, da je nad svojo vlogo matere navdušena. Že prej je pogosto govorila, da si želi imeti devet otrok. Razkrila je, da je bila njena nosečnost povsem lahka, po porodu pa jo je motilo le eno: ogromne prsi. “To ni nič smešnega. Imam le eno obleko, ki jih lahko skrije!“

Materinstvo je zanjo vloga, v kateri se počuti odlično in se ji z veseljem predaja vse dni v letu. Po porodih je ljubljenka ameriških gledalcev ugotovila, da vse težje sprejema nove filmske vloge, čeprav ima snemanje filmov vsaj eno dobro lastnost – lahko je v družbi odraslih. “Težje je, ker čutim nenavadno dolžnost vzgajati svoje otroke! Ko pa sem enkrat na snemanju, je nedvomno zabavno. Šalim se in govorim, kako lepo je dneve preživljati z osebami, ki so višje od enega metra.“

Mali angelčki

Igralka je nad svojim podmladkom navdušena in še posebej uživa, ko jih zjutraj lahko opazuje, ko se prebujajo. “Res so angelski in čudoviti. Tako nebeško je in prijazno in lepo, da jih imam. Da me obkroža kaos, ki se odvija v naši hiši, in nato kar naenkrat tišina …

Najraje jih gledam, ko se prebujajo in se zavejo, da je nov dan. To je tako, ne vem, zanimivo je.“ Julia meni, da se je zaradi materinstva začela bolj veseliti tudi vsakdanjih stvari. “To je tisto, kar se zgodi ob rojstvu, si tako prisoten in vse te navdušuje. Starejši kot si, bolj si nergav in bolj se ti mudi. Ko pa smo z otroki v avtu, mi kažejo drevesa in podobno. Vse se jim zdi zanimivo!“

Dojenje na snemanju

Kmalu po Henryjevem rojstvu je Robertsova sprejela vlogo v filmu Dvojna igra (Duplicity). “Bil je še majhen dojenček, star šest ali sedem mesecev, ko smo začeli s snemanjem. To je pomenilo, da sem se morala vsakih nekaj ur ustaviti, da sem ga podojila. Vendar tega nisem počela kar tam. Bila sem zelo diskretna. Vsakih nekaj ur sem zapustila prizorišče snemanja in poskrbela zanj ter ga nahranila, ker je bil še tako majhen in me je potreboval.“