Peta otroška bolezen

Peta otroška bolezen je virusno obolenje, ki ga povzroča parvovirus B 19 in se prenaša kapljično, torej s kašljanjem in kihanjem. Najbolj so ji izpostavljeni majhni otroci in šolarji, prizadene pa lahko tudi odrasle, pri čemer velja izpostaviti nosečnice (v nadaljevanju). Ker virus prizadene celice rdečega kostnega mozga in s tem zavira nastajanje rdečih krvničk v kostnem mozgu, se lahko v fazi prebolevanja bolezni pojavi blaga do zmerna slabokrvnost, zato moramo biti pozorni pri slabokrvnih otrocih. Pri nekaterih otrocih se bolezenski znaki sploh ne razvijejo, zato se lahko zgodi, da bolezen prebolimo, ne da bi vedeli zanjo.

Simptomi

Peta bolezen je nalezljiva en teden prej, preden se na licih pojavijo ognjeno rdeči izpuščaji. Bolezen opazimo s prehladu podobnimi bolezenskimi znaki: po kratkem vročinskem obdobju s kašljem, vnetjem veznice in bolečinami v mišicah se na obrazu, predvsem na nosu, pojavijo rahlo dvignjene, neostro omejene ali obročaste rdeče spremembe, ki trajajo le kak dan. Izpuščaji so podobni metuljevim krilom, koža v tem predelu pa je topla in nekoliko otekla (meja med zdravim in oteklim delom je zelo jasno vidna). Telesna temperatura je lahko zmerno povišana. Kasneje (2–3 dni) se pojavijo rdečine v obliki obročev (girlande) tudi po notranji strani nadlahti in podlahti, na obeh ritnicah, nato po trupu. Ko se pojavijo izpuščaji, bolezen ni več nalezljiva. Izpuščaji menjajo svojo intenzivnost, občasno zbledijo, lahko tudi izginejo, a se ponovno pojavijo, če se tuširamo s toplo vodo ali zdrgnemo kožo. Po 10 do 12 dneh bolezen mine in pomeni odpornost za vse življenje.

Zapleti

V zelo redkih primerih lahko pride do vnetja sklepov, ki traja tudi do dveh mesecev (sicer 1–2 tedna). Obstaja pa tudi možnost slabokrvnosti.

Zdravila

Zdravila za to bolezen ni, priporočljivo je počivati in veliko piti.

Iz domače lekarne

Če ima otrok vročino, mu jo znižujte s paracetamolom, in poskrbite, da bo dovolj pil. Srbenje lahko blažite z nanašanjem mazil proti pikom insektov in sončnim opeklinam.

Šesta bolezen

Gre za tridnevno vročično obolenje, ki se pojavi pri otrocih, starih od šest mesecev do tri leta. Glavni povzročitelj je virus, ki botruje visoki telesni temperaturi.

Simptomi

Obdobje inkubacije traja devet dni, prvi smptom, ki ga opazite pri otroku, pa je nanadna visoka telesna temperatura, tudi do 40 stopinj Celzija. Drugih specifičnih simptomov ni. Povišana telesna temperatura traja od tri do štiri dni, potem pa se pojavi rdeč izpuščaj na vratu in trupu, širi se na obraz, roke in noge. Traja lahko nekaj dni ali več tednov.

Dodatni simptomi so: otečene bezgavke, izcedek iz nosu, kašelj, bruhanje, driska, bolečine v ušesih.

Virus se prenaša s slino, kašljem, izcedkom iz nosu.

Zdravilo

Glavno zdravilo je sirup za zniževanje povišane telesne temperature.

Paziti pa morate, da otrok ne dehidrira, zato je dobro, da mu vsakih pet minut dajete tekočino po žlički.  

Še posebej morate biti dosledni pri zniževanju povišane telesne temperature pri otrocih, ki so nagnjeni k vročinskim krčem.

Naravne metode zniževanja povišane telesne temperature

Mlačne kopeli

Otroka golega položimo v kad, temperatura vode naj bo okrog 36 stopinj Celzija, nato počasi prilivamo mrzlo vodo, dokler ne dosežemo temperature do 29 stopinj Celzija. Po nekaj minutah ga vzamemo iz kadi, dobro obrišemo in oblečemo. Nikar naj vas ne skrbi, da bi se otrok pri tem prehladil. Videli boste, da mu bo odleglo.

Mlačni ovitki

Otroka slečemo in zavijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačno vodo. Čez to ga pokrijemo s suho rjuho. Počakamo nekaj minut in postopek ponovimo od dva- do trikrat. Nato otroka dobro obrišemo in oblečemo.

Nikoli ne smemo uporabiti preveč mrzle vode, ker je to lahko za otroka prehud stres.

Ošpice

Ošpice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki se kapljično prenaša z okuženimi izločki ust in nosu. Inkubacijska doba traja od osem do 14 dni, znaki okužbe pa so podobni prehladu z visoko temperaturo, ki lahko doseže tudi 40 ºC, med simptome sodijo tudi rdeče in vnete oči oziroma konjunktivitis, oko pa je lahko občutljivo na svetlobo. Na notranji strani lic se pred izbruhom izpuščajev lahko pojavijo tako imenovane Koplikove pege, belkaste lise, ki pa niso opazne pri vseh primerih. Prvi, za ošpice značilni znaki, se pojavijo tri do sedem dni pozneje v obliki majhnih, rdečih pik za ušesi in na obrazu, ki se nato množijo in združijo v izpuščaj, ki nato pokrije celoten obraz, trup in ude. Izpuščaji, ki so na začetku rdeči in srbijo, običajno trajajo štiri do sedem dni, nato postanejo rjavi in se na koncu odluščijo.

Ošpice so sicer neprijetna bolezen, ki pa običajno ni nevarna, a njen potek težko prenašajo dojenčki. Zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, driska, krup, pljučnica in encefalitis oziroma vnetje možganskega tkiva, so redki.

Kako ukrepati?

Otroku najprej izmerimo telesno temperaturo. Če je ta visoka, jo najprej poskušajmo znižati z mlačnimi obkladki, ne hladnimi, pravi doktorica Miriam Stoppard. Zaradi njih se ožilje razširi, kar zniža telesno temperaturo, hladna voda pa bi ožilje ožila, kar bi spodbudilo zastajanje vročine v telesu. V vodo namočimo več brisač ali umivalnih gob. Te nato ožamemo, da bodo še vedno mokre, a od njih ne bo kapljalo. Hitro in nežno jih položimo na otrokovo telo, od glave do peta. Ko se obkladek segreje, ga zamenjamo. Čez pet ali deset minut otrokovo telesno temperaturo izmerimo še enkrat. Če se je ta spustila do 38 ºC z obkladki prenehajmo, če pa ni učinka, postopek ponovimo, dokler se temperatura ne zniža. Otroka nato pokrijemo z rjuho in ga opazujemo ter pazimo, da mu ne bo prehladno. Če temperatura znova naraste, postopek z mlačnimi obkladki ponovimo in se posvetujmo z zdravnikom. Otrok naj dovolj pogosto pije po požirkih. Šele nato poskušamo visoko temperaturo znižati s sirupom, ki vsebuje paracetamol.

Z otrokom seveda pojdimo takoj k zdravniku, da ta postavi diagnozo, prav tako ga znova obiščimo, če se otrokovo zdravje po navideznem okrevanju slabša ali toži za bolečinami v ušesih. Zdravnikova navodila pozorno upoštevajmo. Otrok bo, vse dokler bo imel visoko telesno temperaturo, potreboval počitek. Po obveznem pregledu ušes mu bo zdravnik, če so ta vneta, predpisal zdravljenje za antibiotikom. Če pa so vnete tudi oči, bo otrok dobil zdravilo v obliki kapljic za oči.

Vse dokler je na otrokovem telesu prisoten izpuščaj, naj otrok ostane doma in ne hodi v vrtec ali šolo. Ostale sorojence, če ti še niso bili cepljeni, cepimo s cepivom OMR – cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki ga otroci sicer dobijo med 12. in 18. mesecem, nato pa pred vstopom v šolo oziroma v sedmem letu starosti.

Norice

Norice so nalezljiva bolezen, za katero so dovzetni predvsem otroci. Izbruhnejo zaradi virusa varicell-zoster. Poleg rdečkastega izpuščaja, ki je zelo srbeč, ima lahko otrok povišano telesno temperaturo, obenem pa lahko toži, da ga bolijo glava in sklepi. V nekaj urah se pikice spremenijo v mehurčke, ki se v nekaj dneh posušijo, tam pa nastanejo kraste. Otrok se kljub srbenju ne sme praskati, saj so mehurčki lahko napolnjeni tudi z gnojem, in če se predrejo, lahko na koži ostanejo manjše brazgotine. Prav tako zdravniki odsvetujejo praskanje, ker lahko pride do okužbe s streptokoki ali stafilokoki.

Pediatri priporočajo, da otroku znižujete povišano telesno temperaturo – lahko z zdravili, ki vsebujejo paracetamol. Prav tako ga ne bo tako zelo srbelo, če bo pil sirup, ki zmanjšuje občutek srbečice. Nekoč so mislili, da se otroka z noricami ne sme kopati, danes pa zdravniki svetujejo pogostejše tuširanje. Pozor – otroka ne brišite grobo z brisačo, da ne počite mehurčkov, ampak samo rahlo popivnajte.

Kaj lahko uživa otrok, ki ima norice?

Bibina svetovalka in nutricistka Karla Klander pravi, da lahko z izbranimi živili otroku prav tako olajšamo prebolevanje noric. V času kakršne koli bolezni ima otrok slabši apetit, ne silite ga, naj je večkrat po malem in tisto, kar mu ustreza. Izogibajte se težko prebavljivi, preveč sladki, slani in mastni hrani.

Karla Klander priporoča, da omejite mleko in mlečne izdelke, le jogurt in kefir mu lahko postrežete.

Z jedilnika črtajte vso hrano iz bele moke in tisto, kar ima dodan sladkor.

Pozorni bodite, da otrok poje dovolj sadja in zelenjave, samo ne v velikih koščkih, saj ima lahko mehurčke tudi v ustih. ''Lahko mu pripravite svež ali zelenjavni sok, predvsem iz korenčka, pomaranče in limone. Koristen je tudi sok iz korenčka in špinače, lahko mu primešate še zeleno in peteršilj ali peso in kumaro. Zdravi so tudi smoothieji iz ohrovta, zelja, brokolija … Pomembno je tudi, da živila vsebujejo veliko antioksidantov. Ta živila so slive, marelice, limone, rdeče grozdje, rdeče zelje, paprika, soja, artičoke, pesa … Ni odveč, da se na otrokovem jedilniku znajdejo tudi živila, ki vsebujejo aminokislino lizin (kalčki, avokado, mango, fige, papaja, hruške, jabolka …),'' priporoča Klanderjeva.

Ker je ob izbruhu noric prisotna tudi povišana telesna temperatura, je zelo pomembno, da otrok dovolj pije po požirkih. Najbolje bo, da pije vodo, nesladkan topel čaj, redek sadni in zelenjavni sok, s katerima si bo ob največjem izbruhu bolezni okrepil obrambni sistem.

Škrlatinka

Nalezljivo otroško bolezen škrlatinko povzroča streptokokna bakterija. Bakterijska okužba se prenaša kapljično. Najpogosteje zbolevajo otroci v predšolskem obdobju in šolarji. Posameznik lahko preboli bolezen več kot enkrat preden nastopi imunost.

Kako jo prepoznamo?

Od okužbe do pojava bolezni mine od enega do sedem dni, v povprečju pa tri. Bolezen se začne naglo, z visoko vročino, bruhanjem, glavobolom, mrazenjem in bolečinami v žrelu. Mlajši otroci pogosto tožijo, da jih boli trebušček. Otrok kmalu začne tožiti, da ga močno boli grlo in da težko požira slino. V ustih lahko vidimo močno rdeči in povečani nebnici in žrelo. Jezik je najprej debelo belo obložen, kasneje pa se obloge odluščijo in postane malinast (rdeč in hrapav). Bolezenski znaki pri škrlatinki so povsem enaki kot pri streptokokni angini.

Značilen Izpuščaj

Drugi ali tretji dan po začetku vročine se pojavi tipičen izpuščaj – drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, pod pazduhami, ki spominjajo na žamet. Od dimelj in pazduh se lahko razširi na celo telo. Zelo prepoznaven znak škrlatinke so rdeča lička; okoli ust ostane značilen bel trikoten predel. Včasih izpuščaj srbi, lahko pa ga sploh ni. Od enega do treh tednov po bolezni se začne koža na dlaneh in podplatih luščiti.

Zdravljenje

Če ima otrok zgoraj opisane znake, naj ga pregleda pediater. Če gre za škrlatinko, jo bo lahko spoznal po opisanih težavah ali pa bo vzel bris žrela. Tako kot za zdravljenje angine je tudi za škrlatinko najprimernejši antibiotik penicilin. Pri škrlatinki brez zapletov prejemajo otroci penicilin v obliki tablet ali sirupa. Če ima povišano temperaturo, jo poskušajte znižati z obkladki ali mu dajte sredstvo proti vročini. V prvih dneh bolezni, ko je otrokovo žrelo boleče, ga hranite z bolj tekočo hrano.

Preprečevanje

Če je vaš otrok zbolel za škrlatinko in obiskuje vrtec, si bo to pediater zabeležil. Otrok, ki zboli za škrlatinko, ne sodi v skupino, saj je za okolico kužen, dokler ne preteče vsaj 24 ur od začetka antibiotičnega zdravljenja. Streptokoknih cepiv za zdaj še ni na razpolago.

Otrok lahko za škrlatinko zboli večkrat, če se do začetka terapije z antibiotiki ni tvorilo dovolj protiteles, ki ščitijo pred ponovno okužbo.