Čas, ko se poslavlja mrzla zima ter hrepenimo po soncu in prijazni pomladi, je bil na Slovenskem že od nekdaj dober razlog za številna praznovanja. Na ta način so ljudje počastili svoje prednike, izprosili dobro letino, prepodili zimske duhove in priklicali v deželo toplo pomlad. Začetek novega naravnega in kmetovalnega cikla najbolj veselo obeleži prav pust.

Star slovenski pregovor pravi, da so ob pustu zrele neveste, po postu pa preste. Pravijo tudi, da je treba ob novem letu s starim pomesti. Zato na Slovenskem za pusta vežejo brezove metle in jih naredijo toliko, da zadostuje za vse leto.

Od priljubljenih pustnih dobrot so se na prvem mestu vse do danes ohranili slastni krofi z marmelado. Posladkate se lahko tudi z miškami, kvašenimi in krhkimi flancati in drugimi tradicionalnimi dobrotami. Nekoč so gospodinje za pusta spekle ocvirkovo potico ali špehovko, za katero je veljalo, da bolj kot je mastna, boljši bo gnoj, s katerim bodo kmetje gnojili njive in vrtove.

Če imate voljo in čas, vam ponujamo recept za pripravo krhkih flancatov:

- 250g bele pšenične moke
- 30g masla
- sol
- 4 rumenjake
- 4 žlice kisle smetane
- 1 čajna žlička svežega limoninega soka
- 20g sladkorja
- 2 žlici belega vina
- 1 žlica ruma
- olja
- sladkor v prahu

Priprava

V posodo stresemo moko, vanjo s prsti razdrobimo maslo ter dodamo sol, rumenjake, kislo smetano, limonin sok, sladkor, belo vino in rum. Sestavine dobro pregnetemo, tako da nastane lepo gladko testo. Nato ga postavimo ga na hladno, kjer vzhaja približno pol ure. Testo potem razvaljamo, s kolescem narežemo pravokotnike in v vsakem naredimo še po dve zarezi. V segretem olju ocvremo flancate in jih potresemo s sladkorjem v prahu.

Maska

Prastare maske so bile izdelane iz lubja, lesa, gline, usnja, kovine ali papirja, v novejšem času pa tudi iz plastike in gume.
Nekoč so se lahko maskirali le moški. Skozi stoletja pa se je s pustom zgodilo to, kar se je z mnogimi drugimi šegami. Šemljenje za zabavo so namreč prevzeli predvsem otroci.

V Sloveniji se je ohranilo najmanj sto petdeset tradicionalnih mask iz starega izročila. S pustom je povezanih tudi veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in seveda jedi. Pri nas so nekatere pustne maske prisotne že ves čas, nekatere so zaživele po prekinitvah, spet druge pa obujamo na novo. Kurentovanje se je tako spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom Ptujsko kurentovanje, kurent pa je postal nekakšna folklorna maskota nove slovenske države.

Kurent

Kurent v Sloveniji predstavlja najbolj znamenito pustno masko. Oblečen je v ovčji kožuh bele ali črne barve. Na usnjenem pasu ali verigi, ki jo ima okoli pasu, mu visijo veliki kravji zvonci in lepo vezeni robci. Zvonci se dedujejo iz roda v rod, robce pa kurent dobi od deklet, ki ga rade vidijo. Na glavi nosi kosmato kapo, obraz na njej pa je izdelan iz strojenega usnja, v katerega so vrezane odprtine za oči, nos in usta. Nos ima podaljšan v usnjen rilec, oči in usta pa ima obrobljene z živo rdečo barvo. Kurentove zobe predstavlja k ustom prišit bel fižol, brke pa pod nos pritrjena šopa vrtne mete. Iz ust mu visi dolg, rdeč, lepo vezen jezik. Na vsaki strani kape ima kurent prišito vranjo ali puranjo perut in dva goveja rogova. Namesto rogov ima lahko tudi dve tanki palici, ki sta okrašeni s šopi perja in pisanimi trakovi. V roki nosi palico-ježevko, ki je na eni strani ovita v ježevo kožo.

Na Slovenskem srečujemo kurenta v številnih pripovedkah. Prekmurci pravijo, da je bil kurent prelep mladenič, katerega so ženske tako zelo oboževale, da ni imel nikoli miru pred njimi. Zatekel se je v puščavo in tam prosil boga, naj mu skazi obraz. Bog ga je uslišal in zrasli so mu rogovi. Tak se je nato vrnil med ljudi in od takrat so ga ženske pustile pri miru. V spomin na nekdanjega prelepega mladeniča pa so začele praznovati pustni torek z razposajenimi norčijami.

Pepelnica

Na sredo po pustnem torku sledi pepelnica, s katero se začenja post. Za Ljubljano je bila nekoč na ta dan značilna slanikova pojedina, na katero so vabile znane gostilne. Riba je namreč postna jed.

Tedaj je bil na pepelnico v veljavi prav poseben običaj. Dekleta, ki se niso pred pustom omožila, so morala za kazen na ta dan vleči ploh - težak, olupljen hlod, na katerega je bila pritrjena slamnata lutka. Če dekleta hloda niso pridno vlekla, so jih fantje priganjali z biči. Na koncu so ploh prodali na dražbi, lutko vrgli v vodnjak, kupnino pa zapili na plesu.