Vprašanje
Pozdravljeni! Imam sina, ki bo decembra dopolnil 5 let. Težave so se pričele pojavljati septembra, ko je ponovno začel obiskovati vrtec. Vzgojiteljica pravi, da je zelo nepredvidljiv. Ostale otroke grize, tepe, ščipa pravijo, da vse brez razloga. Lahko se z otrokom igra igrico, ki je njemu ljuba, ampak po 20 min. ga udari,... brez razloga. Kadar v vrtcu povprašam za pomoč, kako naj se lotim reševanja problema (vzgojiteljica, soc.delavka) pravijo da ne vedo, ker to presega njihova pedagoška znanja Zadnje čase ugotavljam, da je tudi doma nasilen, predvsem takrat, kadar mu določeno stvar prepovem. Čisto sem že obupana in ne vem kako naprej. Hvala za odgovor.
Odgovor
Spoštovani, Pri odpravljanju motečega vedenja je dobro začeti s predpostavko, da vsako vedenje služi neki funkciji in ni odraz otrokovega namernega kljubovanja odraslim brez razloga. Z opazovanjem in spremljanjem otroka poskušamo ugotoviti, katere potrebe otrok z motečim vedenjem zadovoljuje, nato mu pomagamo poiskati socialno bolj sprejemljive načine, da to doseže. Otroci so lahko moteči, če se na ta način izognejo neprijetnostim ali pridobijo ugodnost (npr. ni potrebno pospraviti, dobi želeno igračo ali pozornost odraslega), lahko da na ta način znižajo raven anksioznosti, ki jo občutijo v zanje neprijetnih situacijah (npr. med vrstniki, ki se jih boji ali jih ne pozna). Fino je, da otrokovo vedenje nekaj časa zapisujemo, saj tako lažje ugotovimo morebitne dejavnike v ozadju. Sprva vedenje, ki bi ga želeli spremeniti, čim bolj natančno opredelimo (ne zgolj nepredvidljiv, poreden, temveč udari otroka v skupini, ugrizne, potisne otroka na tla ...). Odločimo se, katero vedenje je v določenem času najbolj moteče, ga opazujemo, ugotovitve zapisujemo in ga kasneje poskušamo spremeniti. Ravnamo postopno in potrpežljivo, opazujemo in spreminjamo le eno vrsto vedenja naenkrat, sicer je za otroka in za nas prevelik zalogaj, pri tem pa smo dosledni. Vedenja lahko zapisujemo v preglednico s tremi stolpci (A, B in C), v prvega napišemo situacijo, v kateri se pojavi (npr. med igro z vrstniki, pri kosilu, ko mora pospraviti ipd.). V drugi stolpec čim bolj natančno zapišemo vedenje (npr. ugrizne dečka, ki se igra z njegovo igračo). V zadnjega pa zapišemo reakcijo (npr. ignoriram, mu vzamem igračo, se z njim pogovorim ipd.). Že ob zapisanih nekaj situacijah boste morda prepoznali vzorec, npr. da se vedenje pogosteje pojavlja v določenih situacijah ali da se po njem vedno z njim pogovarjate, otrok takrat prejme veliko pozornosti. Na podlagi opažanj načrtujte spreminjanje vedenja (pozornost ali podpora v zanj težavnih situacijah, spreminjanje vaših odzivov, nagrajevanje želenega vedenja ipd.). Vsakič, ko se otrok vede na želen način, to prepoznamo ali nagradimo, manj želena vedenja poskušamo spregledati, če le niso ogrožujoča ali preveč moteča. Veliko pozornosti nasploh namenimo njegovim močnim področjem, temu v čem je dober, tako zadovolji potrebo po pozornosti na bolj sprejemljive načine, podpremo pa tudi razvoj otrokovega samospoštovanja. Pomembno je, da se spreminjanja vedenja lotite tam, kjer je moteče – težko boste torej od doma odpravili moteče vedenje v vrtcu. Najbolje, da vam pri tem pomaga svetovalna služba v vrtcu, izredno pomembno je tudi sodelovanje z vzgojiteljico. Srečno!
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV