Vprašanje
Pozdravljeni!.
V članku omenjate, da je pri uvajanju v vrtec pomembno upoštevati teorijo navezanosti. Lahko kaj več poveste o tem? Svetujete, da uvaja oče ali mama otroka? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
V članku omenjate, da je pri uvajanju v vrtec pomembno upoštevati teorijo navezanosti. Lahko kaj več poveste o tem? Svetujete, da uvaja oče ali mama otroka? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Odgovor
Pozdravljeni!
Teorijo navezanosti sta razvila John Bowlby in Mary Ainsworth. Poznamo več vrst- stilov navezanosti, ki ga otrok razvije v odnosu s svojimi starši glede na to, kako se starši odzivajo na potrebe najprej dojenčka in nato otroka. Če se starši odzivajo na jok otroka, ga ne izjokavajo, se odzivajo nanj, ga potolažijo, ga ne kaznujejo zaradi čustvenih stisk, ki jih doživlja, se bo otrok varno navezal na starša in bo takšen stil navezanosti s sabo nesel tudi v odraslo dobo. Če pa se starš ne odziva na potrebe po dotiku, ljubezni, varnosti, če dojenčka izjokavajo, ga ne potolažijo, ga večkrat kaznujejo zaradi nezmožnosti nadzorovanja oziroma izražanja neprijetnih občutkov, pa se otrok ne bo varno navezal na starša. V takšnem primeru lahko razvije naslednje stile navezanosti:
Izogibajoč stil navezanosti
Preokupiran (ambivalenten) stil navezanosti
Neorganiziran stil navezanosti
Vzgojiteljica, ki pozna različne stile navezanosti, bo znala prepoznati na kakšen način se otrok navezuje in ga bo znala podpreti. Pri uvajanju v vrtec pa je zelo pomembno, da otročka uvajate počasi. Za uvajanje si je potrebno vzeti vsaj 14 dni časa in ga prvi teden ne puščati samega v igralnici. Saj tako majhni otročki nimao tako razvitih možganov, da bi lahko razumeli povezavo grem-pridem. Za njih je igralnica popolnoma tuj prostor in tudi vzgojiteljici sta jim tuji. Če otročka pustimo že drugi-tretji dan same v igralnici, doživljajo hudo stisko, saj ne razumejo, da jih pridete iskat, obdan pa je s samimi tujci. Če povem v prenesenem pomenu, za njih je to enako, kot če bi ga pozabili v nakupovalnem centru. Zato je pomembno, da ste prvi teden z njim v igralnici, sedite v kotu in ste mu v čustveno podporo. Tako bo otrok občutil varnost in se navezal na vzgojiteljico vsaj toliko, da ga bo naslednji teden, ko ga boste začeli puščati samega v igralnici, da bo uteho poiskal pri njej. Ker ni škodljivo, če otrok zajoka ob slovesu in se umiri v naročju vzgojiteljice. Škodljivo je, če prejoka ves čas, ko je sam v igralnici. In to se (pre)pogosto dogaja. Ker je težko dobiti 10 dni dopusta v septembru bi vam svetovala, da ga prvi teden uvajate vi in ste z njim od zajtrka do kosila, nato gresta domov, naslednji teden oče ponovi v ponedeljek enako, v torek ga pusti samega 15-20 min in nato do konca tedna podaljšuje čas, ko je otrok sam v igralnici. 3. teden pa otrok prespi. Upam, da vam je odgovor v pomoč in da bo uvajanje gladko steklo.
Teorijo navezanosti sta razvila John Bowlby in Mary Ainsworth. Poznamo več vrst- stilov navezanosti, ki ga otrok razvije v odnosu s svojimi starši glede na to, kako se starši odzivajo na potrebe najprej dojenčka in nato otroka. Če se starši odzivajo na jok otroka, ga ne izjokavajo, se odzivajo nanj, ga potolažijo, ga ne kaznujejo zaradi čustvenih stisk, ki jih doživlja, se bo otrok varno navezal na starša in bo takšen stil navezanosti s sabo nesel tudi v odraslo dobo. Če pa se starš ne odziva na potrebe po dotiku, ljubezni, varnosti, če dojenčka izjokavajo, ga ne potolažijo, ga večkrat kaznujejo zaradi nezmožnosti nadzorovanja oziroma izražanja neprijetnih občutkov, pa se otrok ne bo varno navezal na starša. V takšnem primeru lahko razvije naslednje stile navezanosti:
Izogibajoč stil navezanosti
Preokupiran (ambivalenten) stil navezanosti
Neorganiziran stil navezanosti
Vzgojiteljica, ki pozna različne stile navezanosti, bo znala prepoznati na kakšen način se otrok navezuje in ga bo znala podpreti. Pri uvajanju v vrtec pa je zelo pomembno, da otročka uvajate počasi. Za uvajanje si je potrebno vzeti vsaj 14 dni časa in ga prvi teden ne puščati samega v igralnici. Saj tako majhni otročki nimao tako razvitih možganov, da bi lahko razumeli povezavo grem-pridem. Za njih je igralnica popolnoma tuj prostor in tudi vzgojiteljici sta jim tuji. Če otročka pustimo že drugi-tretji dan same v igralnici, doživljajo hudo stisko, saj ne razumejo, da jih pridete iskat, obdan pa je s samimi tujci. Če povem v prenesenem pomenu, za njih je to enako, kot če bi ga pozabili v nakupovalnem centru. Zato je pomembno, da ste prvi teden z njim v igralnici, sedite v kotu in ste mu v čustveno podporo. Tako bo otrok občutil varnost in se navezal na vzgojiteljico vsaj toliko, da ga bo naslednji teden, ko ga boste začeli puščati samega v igralnici, da bo uteho poiskal pri njej. Ker ni škodljivo, če otrok zajoka ob slovesu in se umiri v naročju vzgojiteljice. Škodljivo je, če prejoka ves čas, ko je sam v igralnici. In to se (pre)pogosto dogaja. Ker je težko dobiti 10 dni dopusta v septembru bi vam svetovala, da ga prvi teden uvajate vi in ste z njim od zajtrka do kosila, nato gresta domov, naslednji teden oče ponovi v ponedeljek enako, v torek ga pusti samega 15-20 min in nato do konca tedna podaljšuje čas, ko je otrok sam v igralnici. 3. teden pa otrok prespi. Upam, da vam je odgovor v pomoč in da bo uvajanje gladko steklo.
