A vsak malček mora skozi to obdobje. In prav je, da sam preizkuša svoje zmogljivosti, da se uči pravilno držati žlico in da poskuša znova in znova, preden hrana pristane na pravem mestu – v njegovih ustih.

Včasih bi bilo morda res najbolje otroka z njegovim stolčkom in krožnikom prenesti kar v tuš kabino ali pa morda izpustiti to fazo učenja. A vedite: če mu boste prvič dali žličko v roko pri dveh, treh ali petih letih, packarije ne bo nič manj. Otrok mora fazo hranjenja osvojiti sam.

Nekaj nasvetov, ki vam utegnejo priti prav:

- Ko hoče malček jesti sam, je morda smiselno kupiti slinček, ki »lovi« hrano. Tak slinček ima na koncu zavihan rob, v katerega se hrana ujame. Ponavadi so iz plastične mase in zato tudi praktični za čiščenje.

- Hrano malčku ponudite v krožniku z visokim robom ali skledici, ker jo tako lažje »ulovi« na žličko. Otroci so vztrajni in poskušajo znova in znova. Vzemite si čas, nikar ne hitite. Četudi se bo hrana shladila, pustite otroka, da se uči.

- Malčki se lažje učijo, če je na njihovem krožniku manjša količina hrane. In naj ne bo preveč tekoča.

- Za učenje je mogoče bolj primerna plastična žlička, saj je kovinska lahko pregroba, ima ostre robove. Tudi krožnik ali skodelica, v kateri postrežete otroku obrok, ki ga poje sam, naj bo iz plastične mase.

- Otroci imajo radi pribor, skodelice in krožnike z motivi njihovih priljubljenih risanih junakov.

- Ko se otrok uči jesti sam, bo večina hrane najbrž romala na tla in na mizo. Mogoče je pametno imeti ob sebi še en krožnik s hrano, s katero ga hranite vi. Tako bo malček zagotovo dovolj pojedel.

- Otroci so pravi mali raziskovalci. Nikar se ne jezite, če bo otrok natančno pregledal vsak košček mesa, preučil brokoli, ga zmečkal v roki... Spoznavanje s hrano naj bo prijetno. Vedeti morate, da se otrok uči, da ga zanima, kaj se zgodi s hrano, če jo zmečka s prstki ali z žličko. Vse, kar bo romalo v njegova usta, mora natančno raziskati. Bodite potrpežljivi in si vzemite čas zanj!