"Pri najstnikih so pogosto prisotne tako imenovane cirkadiane motnje ritma budnosti in spanja," razlaga asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistka pediatrije in otroške nevrologije. To se zgodi, ker otroci v tem obdobju življenja razvojno postanejo bolj sove oziroma večerni tipi. Gre za razliko med jutranjimi in večernimi tipi ljudi. Večerni naravno zvečer postanejo zaspani pozneje. "In najstnikom se začne razvojno hormon spanja zvečer izločati pozneje kot nam odraslim, kar pomeni, da ne morejo zaspati ob osmih zvečer." Težje pa nato tudi zjutraj zgodaj vstanejo.

Kar je še večja težava za mlade, ki se morajo dlje časa voziti v šolo. "Tu, kjer jaz delam, v Celju, so nekateri prisiljeni vstajati tudi ob petih ali pol petih, kar je povsem skregano z njihovo biološko uro," pove zdravnica. "Potem pa so kronično neprespani." 

Seveda pa si pogosto biološko uro še dodatno zamaknejo zaradi svojih družabnih aktivnosti ali ker še pred spanjem uporabljajo elektronske naprave, ki sevajo modro svetlobo. Ta lahko zavre izločanje hormona spanja. "Njegovo izločanje je zelo odvisno od svetlobe in teme." Zato moramo biti pred spanjem v temnejšem okolju, zjutraj pa se moramo izpostaviti svetlobi. In tudi to jutranjo svetlobo, ki nas prebudi, predvsem med vikendi, najstniki velikokrat zamudijo "Če bi ji bili izpostavljeni, pa bi jim to pomagalo, da bi se jim zvečer začel hormon spanja izločati prej."

Spanja ni mogoče nadoknaditi čez vikend

"To pa je še ena težava," pravi dr. Gnidovec Stražišarjeva. "Čez vikend poskušajo spanec nadoknaditi, s tem pa si biološko uro še dodatno zamaknejo. Mi rečemo, da gredo na pol poti v Ameriko in nazaj. Ker če oni čez teden vstajajo ob šestih, čez vikend pa spijo do desetih, je to štiriurna časovna razlika, kar pa pomeni, da si oni povzročijo tako imenovani jet-lag (izčrpanost zaradi časovne razlike, op. n.). In kaj se potem zgodi v nedeljo? Zjutraj spijo do desetih in gredo zvečer zelo težko spat ob neki primerni uri. V ponedeljek zjutraj pa morajo zgodaj vstati, kar pomeni, da teden že začnejo s pomanjkanjem spanja."

Pazite, da jih ne ujčkate. Naj se naučijo stres prenašati

"Razvojno bi potrebovali vsaj osem do devet ur spanja. Kar pomeni, da če upoštevamo, da gredo brez težav spati ob enajstih, bi morali spati vsaj do sedmih zjutraj. Kar pomeni, da se šola ne bi smela začeti pred osmo. Idealno bi bilo pa še kasneje, ob devetih. Sploh zaradi tistih, ki se morajo voziti do šole. Recimo v ZDA so to že uzakonili. Pri njih se šola ne sme začeti pred osmo uro zjutraj. Saj načeloma se takrat začenja tudi pri nas, ampak kaj ko so tako pogoste predure. Ampak paradoksalno – prva triada v osnovni šoli nima predur, čeprav je ravno to starost, ko bi otroci brez težav lahko šli prej spat in prej vstali."

Higiena spanja

Da bi dobro spali, zdravnica za najstnike priporoča tudi vsa pravila higiene spanja, ki veljajo tudi za odrasle. Do devete zvečer naj nehajo uporabljati elektronske naprave in naj se nehajo tudi učiti, da bi lahko ob desetih, enajstih zaspali. "Potem je treba iti vsak dan v tednu spat ob isti uri in ob isti uri vstati. Če najstnik vstaja ob petih zjutraj, si verjetno sicer ne bo želel tako zgodaj vstati tudi čez vikend, ampak potem svetujem, da ne spi več kot uro ali dve več." Čim se prebudijo, naj tudi zapustijo posteljo, saj v postelji ni priporočljivo biti, kadar ne spimo. To namreč lahko vodi v obliko nespečnosti, ko naši možgani ob pogledu na posteljo ne postanejo več zaspani, saj jo povezujejo še z vrsto drugih aktivnosti – od branja, učenja, hranjenja ...

V postelji ne ležimo tudi, če ne moremo zaspati. Potem vstanemo in delamo nekaj bolj mirnega v ne preveč osvetljenem prostoru. Ko postanemo zaspani, spet poskušamo zaspati.

Psihologinja razkriva najboljši način za premagovanje nespečnosti

Kdaj najstnik potrebuje zdravnika?

Zdravnika je dobro obiskati, če se pojavijo kakršne koli motnje spanja ali če najstnik čez dan čuti simptome pomanjkanja spanja, ki niso povezani samo s tem, o čemer smo govorili do zdaj. V otroškem in najstniškem obdobju se namreč pojavljajo še druge motnje spanja, kot so parasomnije, in tudi narkolepsija, motnja spanja, pri kateri se pojavlja neobvladljiva dnevna zaspanost. "Toda velikokrat so ti ljudje odkriti šele kot odrasli, kar je škoda, ker bi lahko sicer najstniku svetovali glede primernega nadaljnjega šolanja in poklica glede na kronično obolenje. Poleg tega pa bi mu lahko že pomagali, saj lahko narkolepsijo uspešno simptomatsko zdravimo." Kot v vsakem obdobju življenja je sicer tudi v najstništvu najpogostejša motnja spanja nespečnost.