Vojne terjajo veliko žrtev, predvsem med mladimi moškimi, v nekaterih državah pa nosečnice namerno splavijo ženske zarodke. Kljub temu človeštvu uspe ohraniti ravnovesje med številom žensk in moških. Britanec Corry Gellatly, raziskovalec z newcastleske univerze je ugotovil, da je za to odgovoren moški gen.

Izenačevalni mehanizem

Gen namreč določa, ali bo moški zaplodil več moških ali več ženskih potomcev. Ko 'primanjkuje' žensk, te lažje najdejo partnerja in na otroke prenesejo gen za hčere. Ko pa je premalo moških, je večja verjetnost, da gen poskrbi, da na cilj pridejo 'moški' plavalci.

Gellatly je razložil, da je to neke vrste izenačevalni mehanizem. Ta preprečuje, da bi bilo na svetu naenkrat preveč žensk ali moških. To je opazil tudi, ko je opazoval razmerje rojstev med moškimi in ženskimi potomci po obeh svetovnih vojnah v državah, ki so bile vključene v vojno.

Vzroki

O tem, zakaj se po končanih vojnah rodi več dečkov, so strokovnjaki razmišljali že pred njim. Nekateri menijo, da za večje število otrok poskrbijo vojaki sami – ko se vrnejo z bojišča, se najprej posvetijo posteljnim dolžnostim. Tako naj bi v menstrualnem ciklu do oploditve prišlo prej kot običajno, kar poveča možnosti, da se jim rodi moški potomec.

Po drugi teoriji se iz vojne vrnejo le močnejši moški, ki imajo sami po sebi več možnosti, da zaplodijo sinove. Vendar nobene od teh teorij niso zares uspeli potrditi. Gellatly je zato pregledal 927 družinskih dreves prebivalcev Severne Amerike in Evrope, skupaj 556.387 ljudi, in našel razlago za ravnovesje spolov.

500 generacij

Ugotovil je, da imajo moški gen, ki nadzira razliko med semensko tekočino s prevladujočim zapisom za dečke (Y) ali deklice (X) in s tem verjetnost za to, da bi se moškemu rodila hči ali sin. Ženske ta gen sicer imamo in ga prenesemo na potomce, a ni odločilen za spol otroka.

Zato je Gellatly izdelal računalniški model, s katerim je prikazal, kako bi se gen izrazil v preko 500 generacijah ter hkrati pregledal, ali spol potomcev v družinskih drevesih podpira njegovo teorijo o moškem 'genu za spol'. Oba preizkusa sta pokazala, da se ne moti.

Gen za spol

Gen naj bi bil starodaven in se po njegovem mnenju prenaša na potomce katere koli vrste – tudi rastlin in živali, ki se razmnožuje spolno. Znano je, da so skoraj vsi geni v parih in da po enega podedujemo od vsakega starša. Tako Anglež predvideva, da obstaja gen za spol v moški in ženski različici ter se pojavlja v treh možnih kombinacijah.

Moški ima lahko gen z zapisom 'moško-moški', kar pomeni, da ima več Y semenčic. Lahko ima 'žensko-ženski' gen, kar pomeni, da bo najverjetneje zaplodil hčere, včasih pa se pripeti tudi, da ima 'moško-ženski' gen in ima enako število X in Y semenčic, kar pomeni, da lahko zaplodi potomca katerega koli spola.

Osnovna funkcija

Zgradba gena naj bi bila zelo enostavna, njegova funkcija pa, da določi, ali bo moški dobil več dečkov ali deklic, pojasnjuje znanstvenik. Meni, da gen poveča možnosti, da moški zaplodi potomce določenega spola, ni pa nujno.

Gellatly še dodaja, da ima ta gen očitno le majhno vlogo, saj bi ga drugače 'našli' že prej. Vendar njegova teorija pojasnjuje, zakaj po vojnah lahko zasledimo povečano število rojstev dečkov. Več moških kot je v družini, več možnosti je, da ti dobijo moške potomce, ki gen zopet prenesejo naprej; če je premalo moških na sinove, drugače pa na hčere.