Julie Humphries je imela s svojo hčerko Tiffany poseben odnos. Tiffany je bila najmlajša od štirih otrok in čeprav si je Julie blizu tudi z ostalimi tremi otroki – 23-letnim Christopherjem, dve leti mlajšo Debbie in 19-letnico Kayleidh –, ima Tiffany v njenem srcu posebno mesto. “Tiffanyjin oče nas je zapustil, ko je bila stara komaj šest mesecev, zato sem do nje postala zelo zaščitniška. Bila sem ji mama in oče obenem in obljubila sem si, da ne bom dovolila, da se ji kdaj pripeti kaj slabega.“

Nosečnost

Julie in Tiffany nista bili le mati in hči, bili sta tudi najboljši prijateljici. Včasih pa sta se tudi prepirali, kot je običajno v vsaki družini. “Ko je Tiffany prišla domov videti napeta in z očmi, rdečimi od joka, sem jo takoj močno objela. Mislila sem, da se je morda skregala s prijateljico, ali ji v šoli ni šlo pri katerem od predmetov. Ko je zamrmrala, da je noseča, se mi je za trenutek porušil svet!“

Julie je bila šokirana, panična in jezna. Kričala je na hčer, kako je bila lahko tako neumna. Rekla ji je, naj naredi splav. A nosečnost ni šokirala le Julie, šokirala je tudi Tiffany, ki je jemala kontracepcijske tabletke, da je sploh lahko prenesla boleče menstruacije. “Vendar je bila bolj pogumna od mene. Rekla je, da če je dovolj stara za nosečnost, je dovolj stara tudi za skrb za otroka.“

Srečna nosečnica

Julie ni odobravala Tiffanyjine zveze z osem let starejšim moškim. Razšla sta se, ko je bila Tiffany v tretjem mesecu nosečnosti. Vendar se je Tiffany z bližajočim se materinstvom pogumno soočala. Ravno, ko sta se s fantom razšla, je zažarela. Njena koža se je očistila, njen pogled na svet je bil svetal. Mami je dejala, da bo šla nazaj v šolo takoj, ko se dojenček rodi, in si poiskala dobro službo, da bo lahko preživljala sebe in otroka.

Hčerkico Alexo, ljubkovalno Lexis, je povila 2. maja 2008. “Najprej se je Tiffany kar ni mogla nehati dotikati. Kot da bi komaj verjela, da je lahko rodila tako čudovito dojenčico. Materinstvo ji je ležalo in vsi strahovi, ki sem jih imela glede tega, da je tako mlada postala mati, so izginili, ko sem videla, kako Lexis hrani in jo previja. Posvetila se je materinstvu in še bolj zažarela.“

V šolo!

Tiffany se je vrnila na kolidž, ko je Lexis dopolnila 18 mesecev. Želela je postati manikerka. Žal se svojim sanjam ni približala. Zaradi omotice je šla k zdravniku, ki je to pripisal migreni. Vendar se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Nekaj dni kasneje se je onesvestila in morali so jo odpeljati v bolnišnico. Tiffany je imela meningitis C, ki je zelo hitro napredoval.

“Zgodilo se je tako hitro. Nihče nam ni povedal, kaj se dogaja. Nekaj dni po prvih bolezenskih znakih so nam povedali, da je možgansko mrtva in jo odklopili z naprav, ki so jo ohranjale pri življenju. Rekli so, da ne morejo narediti ničesar več.“

Julie je ob pogledu na negibno hčerino telo sama sebi obljubila, da bo vedno skrbela za Lexis tako, da bi bila Tiffany nanjo ponosna.

Še enkrat mama

Vseeno se je mladi babici življenje obrnilo na glavo. Vsi njeni otroci so odrasli in mislila je, da je že končala z vzgajanjem. Vendar je morala vse znova prestati, a je vseeno hvaležna, da ima Lexis. “Imam jo tako zelo rada, da tudi, ko se zbudi sredi noči in sem izmučena, ali bi rada le ostala v topli postelji in jokala, ker tako močno pogrešam Tiffany, skočim iz postelje in grem k njej.“

“To bi storila tudi Tiffany in obljubila sem, da bom delala enako. Podnevi še vedno slišim Tiffanyjin glas, ki me opominja, naj poskrbim, da bo Lexis pojedla svoj jogurt. Moje življenjsko poslanstvo je poskrbeti, da je Lexis čim bolj srečna. Vedno ji bom govorila, kako zelo jo je imela mamica rada. In ob njej bom, ko bo žalostna, ker nima mame. Lexis se tega še ne zaveda, vendar tudi ona pomaga meni. Je tako zabavna, prijazna majhna deklica in tako podobna svoji mami, kar mi je v veliko tolažbo … “