Razočaranje zaradi spola otroka: še ena od kontroverznih tem v povezavi s starševstvom

Izraz 'razočaranje zaradi spola' se nanaša na občutke žalosti in razočaranja, ki jim običajno sledita krivda in sram, ki jih starši lahko doživijo, ko ugotovijo, da spol njihovega otroka ni tak, kot so mislili, upali in si želeli. Razočaranje zaradi spola v resnici sploh ni povezano z otrokom, temveč s človekovimi zelo specifičnimi fantazijami, izkušnjami in željami o tem, kako si predstavljajo svoje starševstvo.

O razočaranju glede spola otroka se le redko govori odprto, odkrito in iskreno. Tovrstne razprave, ki jih najpogosteje najdemo na spletu, so zelo pogosto obsojane in kritizirane, češ da bi morali biti vsi hvaležni za otroka, ne glede na spol. A ob tem se morda premalo poudarja, da si tudi starši, ne glede na to, ali gre za očete, matere ali kar oba, želijo pogovarjati o močnih čustvih, ki jih doživljajo, in se povezati z ljudmi, ki jim lahko zaupajo. Edini način za premagovanje tovrstnih stisk, je iskanje sočutne pomoči pri njihovem predelovanju.

Kaj vse se lahko skriva zadaj

Razočaranje zaradi spola je zelo resnično, prav tako razlogi, ki se skrivajo zadaj. Ni tako zelo redko, a se pojavlja različno intenzivno. V nadaljevanju so izpostavljeni najpogostejši razlogi, zaradi katerih se starš med nosečnostjo ali po rojstvu otroka počuti razočaran glede spola.

- Predhodna travmatična izkušnja: Starš je bil kot otrok zlorabljen s strani določenega spola – npr. mama je bila zlorabljena s strani moškega, zato se boji, da ne bi mogla sprejeti sina.

- Strah pred neznanim: Starš meni, da se ne bi mogel povezati z otrokom določenega spola oz. z njegovimi potrebami – npr. materi je bil že od otroštva veliko bližje nasprotni spol, zato misli, da bi težko sprejela deklico.

- Želja po izkušnji starševstva obeh spolov: Partnerja imata že več otrok enakega spola – npr. same fantke ali same deklice.

- Kulturni ali družinski pritiski: Pritiski družine za izpolnitev potrebe po določenem spolu – npr. dedek si močno želi vnuka in omalovažuje ženski spol. V tem primeru je lahko v ospredju kulturni dejavnik, ki daje enemu spolu prednost pred drugim.

- Napačno razkritje spola: Rojen otrok ni spola, kot ga je napovedoval ginekolog – npr. včasih, a redko se zgodi, da se napoveduje določen spol, a se ob rojstvu izkaže drugače.

Nekatere raziskave kažejo, da mnogi starši upajo, da bodo imeli vsaj enega otroka istega spola, kot so sami – očetje si običajno želijo fantka, matere pa si na primer želijo deklico.

Kako se s tem soočiti?

Vrtinec neprijetnih čustev, ki lahko traja le nekaj dni ali tednov in ga nekateri starši občutijo zaradi spola otroka, v veliko primerih mine samodejno, ko ob rojstvu zagledajo svojega otroka. So pa tudi primeri, ko razočaranje traja več mesecev ali celo let. 

Čeprav na to temo ni veliko raziskav, je ena od študij v Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology ugotovila povezavo med razočaranjem glede spola in poporodno depresijo. Zelo pomembno je torej, da se z občutki spoprimemo, jih ne zanikamo in ne čakamo, da izginejo. 

Zlasti če je doživljanje izrazito težko in tudi po porodu ne mine, če imamo težave z navezovanjem in ljubečimi čustvi, je pomembno poiskati podporo. Morda pri neobsojajoči osebi, ki ji zaupamo, v podporni skupini za mame ali pri terapevtu.

Viri: HealthLine / BellyBelly