Smo družina z najstnikom, tako da so naši dopusti vedno polni akcije. In po navadi kampiramo v Italiji, lani pa smo na družinskem sestanku sprejeli zanimivo odločitev (no, vsaj za nas). 'Kocka je padla', da 14 julijskih dni preživimo v hrvaškem mestu Zadar, ki je od Ljubljane oddaljen okrog tri ure vožnje z avtomobilom. In ker vedno kampiramo, smo tudi tu šli v drugo smer in najeli apartma. Res mini, ampak imel je kuhinjo, kar je bilo top, saj smo si lahko skuhali kosilo (na tržnici v Zadru smo kupili ribe, njami!). Ne hodimo vsak dan jest v restavracijo, tako da nam je res prišla prav.

Plaža je bila betonska in izbrali smo si kotiček pod ogromnim drevesom, ves dan v senci. Kaj bi si želel človek več! Zame, ki sem alergična na sonce, je bilo to definitivno bolje kot stiskanje pod senčnikom. Čez dan smo plavali, igrali odbojko, tenis, supali, igrali vatepolo ... Skratka, akcija na polno!

Zvečer smo se pridružili številnim turistom in si ogledovali mestne znamenitosti v starem delu. Dejansko so tudi nas morske orgle osupnile, kot mnoge turiste, ki pišejo in poročajo o Zadru. Verjeli ali ne, pod kamnito ploščadjo s stopnicami se skrivajo v morju cevi. Edinstven svetoven čudež! Naj bi jih bilo 35 in zvok, ki ga naredijo valovi je uauuuuuu! Mnogi pravijo, da je v Zadru najlepši sončni zahod. Tudi mi smo ga pričakali ob zvoku orgel in resnično so me prevzeli posebni občutki. Tako nadnaravno je vse skupaj ... Sploh ne morem opisat ... Veličastno je biti del množice, ki je povsem tiho in se samo prepusti tistemu čarobnemu trenutku. Tudi Pozdrav soncu, arhitekta Nikole Bašića, je izjemen. Večslojne plošče, ki se igrajo s svetlobo. Počutila sem se kot otrok. Ma, vsi smo se. Sprostitev na kubik!

Ker si res radi ogledujemo znamenitosti, smo se zvečer sprehajali od ene do druge. Na glavnem trgu nas je očarala cerkev Sv. Donata in palača. Na enem izmed trgov smo prisluhnili tudi skupini tamburašev.

Občudovali smo dečka, ki je bil star okrog pet, šest let. Na ulici je pel, njegov glas je bil božanski. Spremljala ga je babica, ki ni želela, da jima dajejo denar. Kot sem ujela, ko je razlagala nekemu turistu, je samo hotela, da vsi slišijo vnukov glas. Videlo se je, da je zelo ponosna nanj.

Seveda smo šli mimo rimskih grajskih vrat tudi po slavni Široki ulici in videli tudi gledališče. V nekem turističnem letaku, smo zasledili, da so se mnogi meščani na tej ulici zaljubili in tudi si 'dali košarico'. Res zanimivo ... Našli smo tudi nekakšen mestni balkon kraljice Jelene Madijevke, s katerega je prekrasen pogled na morje.

Pravzaprav smo vsak večer odkrili nekaj novega, medtem ko smo hodili in hodili. Ujeli smo tudi mini festival, si privoščili kalamare, se posladkali s fritulami in kupili šopek sivke na stojnici (da odženemo vse molje iz naših omar).

In ni nam žal, da smo preživeli malce drugačen dopust, kot smo bili navajeni. Kam pa jo bomo mahnili letos? Naj ostane skrivnost. Spremljajte naše petkove objave in kmalu boste izvedeli.