Na posteljo sem si dala nepremočljivo podlogo, če bi mi slučajno odtekla voda. Še dobro, da sem jo položila na posteljo.

Ob 2.00 zjutraj sem se prebudila, ker me je tiščalo na stranišče. Na pol sem se usedla na posteljo, ampak vstati nisem mogla. Zadrževala sem, da mi ne bi ušlo. Zbudila sem fanta in mu rekla: "Prosim, hitro pojdi po brisačo, ker me tako tišči lulat, da ne morem vstati." On je ves zaspan prinesel brisačo, jaz pa sem v smehu vstala in takrat se je samo ulilo.

Hitro sva šla v kopalnico, kjer sem se stuširala. In še preden sem se zmočila, sem dobila popadke, ki so bili takoj na dve minuti – nič mi ni bilo jasno, kako in zakaj gre tako hitro. Na hitro sem se umila in si posušila lase in že sva odhitela proti porodnišnici Novo mesto. 

Na poti sva se ustavila, ker me je tiščalo lulat. Prispela sva pred porodnišnico, kjer sem počakala, da kdo odpre vrata, fant je moral počakati zunaj. Sestra me je pospremila do oddelka, kjer sem se hitro preoblekla in odšla na pregled. Zdravnica pa mi je rekla: "Gremo, hitro, vsak čas boste rodili." 

Hitro sem poklicala fanta in mu rekla: "Takoj pridi v porodno sobo." Zdelo se mi je, da hodi celo večnost, čeprav je v resnici prišel zelo hitro. Po dveh intenzivnih popadkih in desetih minutah v porodni sobi sva dobila svojega fantka, ki je tehtal več kot 4000 g. 

Bilo je zelo hitro, ampak čudovito.