Cmerjenje je včasih res težko prenašati, vendar je to način vedenja in vsako vedenje je oblika sporazumevanja. Otroci se na splošno pogosteje sporazumevajo z obnašanjem kot z besedami. Ne pridejo domov in rečejo: "Veš, mami, vse se je začelo v peskovniku, ko mi je Sara vzela lopatko …"

Pridejo domov in se začnejo cmeriti ali neutolažljivo jokati, ko nekaj ne gre, kot so hoteli. Otroci pogosto potlačijo svoja čustva in jih nato sproščajo na različne načine. Na žalost je eden teh načinov tudi cmerjenje in lahko pomeni marsikaj – da jim je neprijetno, se jim zdi, da jih nihče ne posluša, so vznemirjeni. V nekaterih primerih lahko pomeni tudi, da so ugotovili, da s takšnim vedenjem pri vas vedno dosežejo, kar hočejo.

Kako to ustaviti?

Otroka zares poslušajte – morda vam je nekaj poskušal povedati že na lep način, vendar ste to preslišali ali niste zares poslušali, zato se je začel cmeriti, da bi preusmeril vašo pozornost nase. Otroka pozorno poslušajte in mu odgovorite tako, da vas bo razumel.

Otroku nikoli ne dajte, kar hoče, če uporablja tisti tečni glas, ali pa boste njegovo vedenje le še spodbudili. Grdega vedenja ne bo ponavljal, če zanj ne bo nagrajen.

Otroka prosite, naj vam stvar pove še enkrat, vendar brez cmerjenja. Pohvalite ga, ko stvari pove "prav", in bodite potrpežljivi. Jeza redko pomaga in pogosto stvari le še poslabša. Njegovo vedenje se ne bo izboljšalo čez noč, vendar boste kmalu opazili napredek, ko se bo učil lepšega načina sporazumevanja.

Cmerjenje lahko poskušate tudi preimenovati. Poimenujte ga na primer "virus pritoževalec". Recite nekaj kot: "O, jej, videti je, da se je vrnil 'virus pritoževalec' – poskusimo se ga znebiti." Zanimivo preimenovanje bo v otroku zbudilo željo, da vam pri preganjanju tega "virusa" pomaga tudi sam.

Otroku čez dan posvečajte veliko pozornosti – žgečkajte ga, se stiskajte z njim in smejte – delite z njim čudovite trenutke, v katerih uživata oba. Že to lahko pogosto zmanjša cmerjenje in drugo neprimerno vedenje.