Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek, so sporočili po novinarski konferenci Združenja za hipertenzijo. Ta je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih in ledvičnih bolezni ter najpogostejši vzrok umrljivosti na svetu, ki pa ga je s preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem možno preprečiti, so sporočili organizatorji.

V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene okoli 5.000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.

Vzrok

Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, kajenje.

Povišan krvni tlak med nosečnostjo

Tudi nosečnica ima lahko povišan tlak med nosečnostjo, in če ga ima le v tem obdobju, gre za sproženo hipertenzijo s tem stanjem. ''Ta prizadene osem odstotkov nosečnic in se razvije kadarkoli po 20. tednu nosečnosti, najpogosteje blizu izračunanega datuma poroda,'' pojasnjujejo strokovnjaki v priročniku Vse o nosečnosti in porodu.

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana, pojasnjuje: ''Kronična (preeksistena) hipertenzija je definirana kot hipertenzija, prisotna pred nosečnostjo in diagnosticirana do 20. gestacijskega tedna. Ženske s kronično hipertenzijo imajo več možnosti za preeklampsijo in rojevajo otroke nižje porodne teže. Kronična hipertenzija v nosečnosti je povezana tudi z večjo incidenco grozečega abortusa, prezgodnjega poroda, napak placente in gestacijskega diabetesa. Gestacijska hipertenzija je oblika hipertenzije, ki je pogojena z nosečnostjo in se pojavi v 20. gestacijskem tednu ali pozneje. Kronična hipertenzija z nacepljeno gestacijsko in/ali preeklampsijo je oblika hipertenzije, ki se izrazito poslabša po 20. tednu nosečnosti. Prenatalno neopredeljena hipertenzija je četrta oblika, ki zahteva opredelitev šest tednov po porodu, v kolikor ne izzveni.'' Dodaja, da ločimo blago do zmerno hipertenzijo (krvni tlak 140–150/90–109 mmHg) in hudo (krvni tlak višji ali enak 160/11 mmHg).

Simptomi

Dobro je, da merite krvni tlak, kar zdravniki tudi počnejo ob rednih obiskih. Znakov povišanega tlaka po navadi nosečnica ne zazna, dokler ne pride do slabšega pretoka krvi in posledično prizadetosti organov, navajajo v priročniku.

 In kako zdravimo hipertenzijo v nosečnosti? ''Nosečnico podučimo o pomenu počitka, sprostitve, odsotnosti stresne situacije. Odsvetujemo močno prekomeren vnos soli, izogibati se mora nasičenim živalskim maščobam in dati prednost pustemu mesu (perutnina, ribe),'' razlaga doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med. Zdravnik pa se odloči za vrsto zdravila.

Svetovni dan hipertenzije

Slovenija se 17. maja ob svetovnem dnevu hipertenzije pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka, ki je najpogostejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.

V okviru Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo tudi Slovenija sodeluje v globalni akciji Mesec meritev maj (MMM). Njen glavni namen je izmeriti krvni tlak kar največjemu številu prebivalcev po svetu. V lanski akciji si je krvni tlak izmerilo okoli 5.000 Slovencev. Akcija poteka pod vodstvom Združenja za hipertenzijo, Združenja zdravnikov družinske medicine, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Lekarniške zbornice Slovenije. Letošnjo akcijo poleg meritev krvnega tlaka podpira tudi projekt Za kaj ti bije srce?, ki javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka. Cilj aktivnosti ob svetovnem dnevu hipertenzije je spodbuditi ljudi k merjenju krvnega tlaka, povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in izboljšati zavzetost za zdravljenje, saj brez naštetega ni mogoče doseči ciljnih vrednosti, to je manj kot 140/90 mm Hg.