Pa poglejmo nekaj najbolj nenavadnih »lokacij«:

1. Da dojim v lokalu, ko greva z možem na kavico, ni nič novega. To je že res, ampak ko še ni veljal protikadilski zakon in v lokal z dojenčkom ne bi niti v sanjah stopila, sem čajček popila zunaj. Saj si predstavljate, debel pulover, pa še spodnja majica, bunda … Potem pa otrok, ki nujno potrebuje požirek. Uau, bom pod vsemi temi plastmi obleke sploh našla dojko??!! Kasneje sem se naučila, da na zimskih izletih vedno pride prav odejica, s katero si v takšnih situacijah pokriješ ledvice.

2. Z Uršo sva šli v trgovino in se kar nekaj časa potepali. Potem jo je iz nežnega dremeža zbudila glasna gospa, ki je klicala svojega moža, naj pride pogledat blago v akciji. Naše dete seveda v jok in pri roki ni bilo niti kakšnega stola za pomerjanje čevljev, niti toaletnih prostorov s prostorčkom za dojenje … Kaj pa zdaj? Aha! Garderoba za pomerjanje oblačil! Najdem kabino, zavlečeva se vanjo in spet smo bili zadovoljni … Prodajalka je prišla dvakrat malo naokoli, a sem jo vljudno prosila, če sva lahko še malo tam in ni imela nič proti. Saj ni bilo nikogar, ki bi želel pomerjati obleke.

3. Hujši primer »šopinga« pa se mi je zgodil nedavno. Z menoj je bila še najstarejša Manca, pa seveda Urška. Ravno stojim v vrsti za delikateso in očitno je bil čas malic. Kupci, predvsem tisti v delovnih kombinezonih, ki pomenijo dolgo čakanje v vrsti, so naročali po pet »dek« salamce, pa malo sirčka, pa še malo one druge salamce, pa … Tamala pa v jok. Jo gugam, stiskam k sebi, še malo močneje gugam – nič. Manci je bilo že tako nerodno, da je stopila skoraj meter stran in se delala, da ni z nama … Potem pa – mama rešiteljica – diskretno dvignem majčko, priklopim Uršo in se delam, kot da ni nič. Na srečo sem bila oblečena tako, da se skoraj ni opazilo, da je Urša na meni oz. na moji dojki. Ko sem prišla na vrsto pa … Prodajalka me zagleda, zagleda Urško na meni in obnemi. Jaz jo prijazno pogledam in naročim malo pica šunke za tople sendviče. Gospa na drugi strani pulta pa nič. Pa se gledava, obe tiho, ona strmi in še vedno nič. Še enkrat ponovim naročilo in v trenutku se prodajalka zave svojega strmenja. Še vedno v šoku mi naloži šunko in ko se odpravi narezat še malo sirčka, je bila Urša že potolažena. Hitro jo »snamem« s sebe in vsa zadovoljna se je nasmejala prodajalki. Takrat se je tudi ona omehčala in namenila nežen nasmešek nama obema. No, Urša je svoje zadovoljstvo potem potrdila še z glasnim kupčkom, pa še mleko se ji je pocedilo iz ust …

4. Različna dela doma. Skoraj ga ni opravila, ki ga ne bi poskusila početi med dojenjem. No, priznam, posteljo res malce težje preoblačiš ali delaš na vrtu … A ostalo je mogoče skoraj vse.

Nikdar ne bom pozabila, ko so v šoli pri Gašperju za materinski dan risali mamice. Risbice so potem razstavili na stenah hodnika. Vse narisane mamice so si bile zelo podobne, le ena je bila drugačna. Tej je njen sedemletni sin, poleg prijetnega obraza, narisal še ogromne prsi z bradavicami. Uganete, čigav sin je bil to?