Čez poletje so nas zunanje okoliščine prisilile, da smo pili veliko tekočine in jedli veliko sadja in zelenjave, sonce pa je skrbelo za dobro voljo in razpoloženje. Zdaj pa smo koledarsko že zakorakali v jesen, temperature so se znižale, sonca je vse manj, na vrata pa nam že trkajo prehladi. In če nekateri govorijo o jesenski utrujenosti, ki jo je najlažje premostiti s počivanjem, je treba na prvo mesto postaviti krepitev imunskega sistema. Jesensko sivino boste lažje premagali tudi z veliko dobre volje. Kaj pa otroci? Kaj lahko kot starši naredimo za njihovo zdravje in dobro razpoloženje? O tem smo se pogovarjali z družinsko zdravnico dr. med. Tadejo Mantel Hauptman.

Kako kot strokovnjakinja, zdravnica družinske medicine opredeljujete jesensko utrujenost?

Utrujenost je širok pojem, kjer gre za občutek pretirane izčrpanosti, s pomanjkanjem energije, z močno potrebo po počivanju in spanju. Pojma jesenska utrujenost medicina ne pozna. Lahko pa jesenski čas s skrajšanim časom dnevne svetlobe vpliva na znižano izločanje možganskih prenašalcev in s tem pojav nižje energije, nihanja razpoloženja in motenj spanja. Pri tem si lahko pomagamo, da imamo v prostorih močno osvetljeno, določen vpliv ima tudi barvna svetloba na boljše počutja. Poleg tega hladnejše zunanje temperature spodbudijo delovanje ščitnice, ki nastopi z zamikom. Tu pa si seveda lahko pomagamo s toplimi oblačili, primerno toplo v prostorih. Vsekakor telesna aktivnost spodbudi prekrvavitev in kroženje imunskih celic po telesu.

Pri utrujenosti, ki traja dlje časa in se pogosto ponavlja je potrebno izključiti druge vzroke utrujenosti, kot se npr.: pojavlja pri slabokrvnosti, rakavih boleznih, sindromu kronične utrujenosti, pri depresiji, pri anksioznosti, pri sladkorni bolezni, pri srčnem infarktu, pri srčnem popuščanju, pri okužbah, pri boreliozi, pri neustreznem prehranjevanju, pri miasteniji gravis, pri znižanem delovanju ščitnice in hipofize, pri sindromu pridobljenega pomanjkljivega delovanja imunskega sistema (AIDS), pri znižanem delovanju skorje nadledvičnice in drugih stanjih.

Veste, kje se skriva največ vitamina C?

Vsi vemo, da je za zdravje in dobro počutje treba zaužiti veliko tekočine in vitamina C. Priporočljiv dnevni vnos pa se od človeka do človeka razlikuje, saj je odvisen od posameznikovega stanja metabolizma, starosti in spola. Hauptmanova pravi, da je "priporočena dnevna doza za odrasle okoli 100 mg na dan, nosečnice naj bi zaužile 110 mg, doječe matere 150 mg in kadilci vsaj 150 mg na dan." Ob tem poudarja, da mnogi strokovnjaki zaradi dokazano pozitivnih učinkov za zdravje priporočajo dvig dnevne doze na na 200 mg na dan. "To pomeni, da moramo vodotopni C vitamin, ki se ob presežkih izloča iz telesa, uživati redno," dodaja dr. med. Hauptman.

Kaj torej jesti?

Največ vitamina C boste dobili, če boste na svoj jedilnik uvrstili veliko zelene in listnate zelenjave, paradižnika, dinj, cvetače, krompirja, paprike, brokolija, brstičnega ohrovta, za sladico pa izbrali agrume, jagodičje, mango in papajo. Svojim otrokom za malico ponudite probiotične jogurte in sadje – glede na to, da se bliža sezona pomaranč, mandarin, kivija in limone, to ne bo težko. Če vaši otroci ne marajo sadja v koščkih ali krhljih, ga stisnite (ali pripravite v sokovniku) v sadni sok. Kozarček okrasite in opremite s slamico – otrokom veliko pomenijo dekoracije, marsikdaj zaradi tega tudi z večjim užitkom jedo in pijejo.

Pripravite se na mrzle dni in poskrbite za svoje zdravje!

Vsak mora poskrbeti za svoje zdravje, posebej pa velja opozoriti najbolj občutljive skupine, to so otroci, starejši in nosečnice. Na mrzle dni se je treba pripraviti že vnaprej. Zdravniki pravijo, da lahko jesenske respiratorne infekte preprečujemo s pravočasnim prilagajanjem na nihajajoče zunanje temperature. Te namreč najprej in najbolj vplivajo na spremembo odpornosti in učinkovito razmnoževanje virusov na sluznicah zgornjih dihal. Dr. Hauptmanova svetuje še vzdrževanje dobre telesne kondicije in uživanje ekološko pridelane hrane oziroma tiste s čim manj dodatki (emulgatorji, na embalažah zapisani z E), velik poudarek pa daje zmanjšanju stresnih obremenitev – poskusite vsaj malo sprostiti prenatrpan urnik in se poslužiti tehnik, ki sproščajo. To je zlasti pomembno za šoloobvezne otroke. Nekateri so pod velikim stresom zaradi vseh obšolskih dejavnosti, ki jih imajo, nekateri preprosto zaradi šolskega tempa. Naša naloga oziroma naloga staršev je, da poskrbimo za razbremenjen prosti čas in jim omogočimo, da delajo stvari, ki jih veselijo.

Mnogi starši kupujejo različna prehranska dopolnila, ki jih po priporočenih mericah ponudijo svojim otrokom. To je zlasti dobro za tiste otroke, ki nikakor ne marajo sadja in zelenjave. Družinska zdravnica ob tem pravi, da "prehranski dodatki,oziroma preparati za krepitev odpornosti,ki so na voljo na trgu imajo lahko določen ugoden vpliv na imunski sistem, zanesljivih študij, ki bi to potrjevale pa zaenkrat še ni."

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na