Kržan je na novinarski konferenci pred mednarodnim dnevom epilepsije, ki bo 12. februarja, pojasnil, da so strahovi pogosto vzrok za označenost in predsodke, ki jih nosijo ljudje z epilepsijo in tako zelo povečujejo breme bolezni. Zato je po njegovem mnenju potrebnega več izobraževanja o epilepsiji, povečanje sredstev za raziskave in oblikovanje primerne zakonodaje.

Ker ima približno tretjina oseb z epilepsijo še napade, je ključno nadaljnje iskanje novih možnosti zdravljenja. Kot je izpostavil Kržan, se zaradi epilepsije lahko tudi umre. Smrtnost pri osebah z epilepsijo je dva- do trikrat večja kot v splošni populaciji.

Osebe z epilepsijo niso bolniki, je poudaril vodja epileptološke dejavnosti na nevrološki kliniki v ljubljanskem kliničnem centru Bogdan Lorber. Kot je pojasnil, zbolijo le občasno, takrat ko imajo napade. Kljub temu imajo zaradi tega številne težave, ker ne vedo, kdaj bodo naslednjič zboleli. Marsikateri ne sme voziti avtomobila, večina je težje zaposljiva zaradi predsodkov, ki se jih ne morejo otresti.

Epilepsijo po njegovih besedah uspešno zdravimo z zdravili pri treh četrtinah obolelih. V Sloveniji je na razpolago 25 vrst zdravil. Približno 30 odstotkom ljudi z epilepsijo pa zdravila ne pomagajo. Pri teh z vrsto dragimi in zamudnimi diagnostičnimi postopki natančneje iščejo vzroke bolezni in območja v možganih, iz katerih epileptični napadi izhajajo, da bi jih lahko tako uspešno kirurško zdravili.

Svetlana Simić Klobučarič iz društva Liga proti epilepsiji je povedala, da so družbeni predsodki o epilepsiji še vedno prisotni. Predsodki izvirajo iz nepoznavanja epilepsije, kar vpliva na življenje ljudi z epilepsijo tako na osebni ravni kot na socialnem področju. Pomembno je vedeti, da je večina oseb z epilepsijo učno uspešna in se uspešno uveljavlja na različnih področjih v življenju.

Ob mednarodnem dnevu epilepsije skupina za samopomoč iz Nove Gorice pripravlja dogodek, na katerem bo sodelovala večkratna Grumova nagrajenka in letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Simona Semenič. Med drugim bo predstavila svojo knjigo Me slišiš?, v kateri opisuje tudi svoje izkušnje z epilepsijo.

Epilepsija je skupno ime za nevrološke motnje, pri katerih napad nastane zaradi napačne komunikacije med možganskimi celicami, bolnik pa je pred napadom in po njem videti zdrav. Po neuradnih ocenah v Sloveniji oboleva za epilepsijo približno 16.000 ljudi. V razvitem delu sveta ima diagnozo epilepsija približno odstotek prebivalstva. Od tega 40 odstotkov ljudi s to boleznijo nima ustreznega zdravljenja. Ta delež se poveča na 80 odstotkov v nerazvitih predelih sveta.