Solze pri novorojenčkih in dojenčkih so razlog za skrb, saj ti jokajo brez solz. Ko pa vendarle pritečejo, še posebej le iz enega očesa, vemo, da je z očmi nekaj narobe. Ob najmanjšem sumu se odpravite k zdravniku. Če takšno vnetje oziroma bolezen solznega aparata zdravite samostojno s preprostim čajem za izpiranje, se lahko iz njega razvije kronično obolenje z dolgoročnimi posledicami. Prej, ko ukrepate, lažje in bolj učinkovito je zdravljenje, dlje, kot z njim odlašate, večje se možnosti zapletov.

Pri tretjini novorojenčkov je solzni kanal še prekrit s tankim filmom, ki se, ko se po nekaj dneh dobesedno resorbira, se odpre, seveda pa obstajajo izjeme, pri katerih se lahko pojavijo težave. Okužbe solznih kanalov se sicer lahko pojavijo v katerem koli starostnem obdobju, a so zlasti pogoste pri dojenčkih, ki imajo prirojeno zaporo spodnjega, koščenega solznega kanala. Ti dojenčki imajo ožji prehod solznih odvodnih poti, ki pa se z odraščanjem razširi.

Ko se solzni kanal zamaši ...

Če se solze tam stalno zadržujejo, lahko tako patološko zaprt solzni kanal povzroči vnetje solznega mešička ali dakriocistitis. V mešičku se začne nabirati tekočina, ta zato oteče, notranji del očesa zaboli. Solzna tekočina izgubi svojo baktericidno sposobnost, v njej pa se začnejo razmnoževati mikrobi. To pa privede k razvoju gnojnega vnetja. Ta se pojavlja pri manj kot odstotku novorojenčkov, ker je morda solzni vod nepravilne oblike, kriva je lahko infekcija ali pa poškodba očesa.

Simptomi so lahko različni, oči so videti mokre, se solzijo, bolijo, otečejo, poviša se telesna temperatura, oči postanejo rdeče, včasih iz njih ob pritisku na notranji kotiček med noskom in zgornjo veko izteka gnoj. Največkrat je prizadeto le eno oko.

Zdravljenje

Vnetje solznega mešička ali dakriocistits zdravi le zdravnik specialist oziroma oftalmolog. Nikoli ne ukrepajte sami, brez pomoči zdravnika. Pri majhnih otrocih si običajno najprej  pomagamo s čiščenjem s fiziološko raztopino in čisto vato. A fiziološka raztopina ni zdravilo. Zdravnik najpogosteje prepiše antibiotične kapljice in mazila, ki običajno težave odpravijo. Pomaga tudi gretje prizadetega območja s toplimi obkladki, ki omilijo bolečino in pospešijo iztekanje gnoja. Zdravljenje poteka tudi z nežno masažo dela med nosom in očesom, da se zmehča zapora in lahko morebitni gnoj iztisnemo iz očesa. Nekatere mamice poskušajo vnetje omiliti tudi z nekaj kapljicami materinega mleka. Če se stanje ne izboljša, so včasih potrebni celo oralni antibiotiki v obliki sirupa.

In vendar velikokrat ne gre vse po načrtu. Veliko staršev je zaradi ponavljajočih se težav, ki jim kar ni videti konca, že povsem obupanih. V takšnih primerih zdravnik ognojek odpre in iztisne, velikokrat pa je najučinkovitejša metoda, ko vse drugo zataji, izpiranje solznih vodov. Takrat oftalmolog solzevode pod večjim ali manjšim pritiskom prebrizga oziroma izpere z raztopino. Ko ta priteče skozi nos ali v usta, je kanal zopet prehoden. Vnetja se običajno po tem posegu ne pojavljajo več ali pa so redkejša, v nekaterih primerih je potrebna ponovitev, dokler se stanje ne pomiri. Ta poseg opravijo šele, ko je otrok starejši od enega leta, včasih pa pri njem uporabijo tudi lokalni anestetik v obliki kapljic za oko, a ne vedno, saj poseg načeloma ni boleč, le neprijeten.