Skupina znanstvenikov, ki delujejo v Nemčiji in Švici, so v nedavni raziskavi navedli rezultate pozitivnega učinka medgeneracijskega druženja med starimi starši in otroki. Babice in dedki, ki veliko časa preživijo s svojimi vnuki, naj bi v povprečju živeli kar 5 let dlje od tistih, ki imajo z vnuki manj interakcije. 

Raziskovalci so proučevali vzorec 500 babic in dedkov, starih od 70 do 103 leta, ter se izognili tistim starim staršem, ki so bili primarni skrbniki svojih vnukov. Osredotočali so se predvsem na dve skupini starih staršev: na babice in dedke, ki so nudili podporo in pomoč pri varstvu in vzgoji otrok staršem, ter tiste dedke in babice, ki niso imeli nobene interakcije s svojimi vnuki. 

Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot polovica tistih dedkov in babic, ki so precej pomagali staršem pri vzgoji in skrbi za otroke, živela še desetletje po opravljeni raziskavi, medtem ko je polovica tistih, ki niso imeli nobene interakcije z vnuki, umrla v petih let od opravljene raziskave. 

Eden izmed avtorjev te raziskave, Ralph Hertwig, je opozoril, da se interakcije med vnuki in starimi starši ne sme dojemati kot zdravilo za daljše življenje, vendar pa je hkrati opozoril, da rezultati raziskave kažejo v smer, da je interakcija med vnuki in starimi starši pozitivno vplivala na njihovo zdravje in duševnost. 

"Za kakovostno in dobro življenje je zelo pomembno, da se počutimo koristne. Še posebej v starosti je za človeka pomembno, da se počuti cenjenega in koristnega ter da ohranja občutek vrednosti ne glede na dejavnost. Naj bo to varovanje in skrb za vnuke ali pa kakšna druga aktivnost, ki človeka izpolnjuje," je še dodal Hertwig.