Marca leta 1959 so na sejmu igrač v New Yorku predstavili novo lutko Barbie, katero je proizvedlo podjetje Mattel. Prvo punčko je ustvarila podjetnica Ruth Handler, inspiracijo zanjo je našla v nemški punčki Bild Lilli. Podarila jo je hčerki Barbari in jo tudi poimenovala po njej. Verjetno niste vedeli, da je prav Ruth ena od ustanoviteljic podjetja igrač Mattel, ki je otrokom polepšalo svet s to punčko.

Od takrat smo lahko barbiko videli v številnih izdajah – postala je policistka, princeska, zdravnica, mama, poslovna ženska … Zraven so na prodajne police prišli številni dodatki, kot so njena hiša, avto, čevlji, oblačila …

Najnovejša inovacija je lutka Hello Barbie, ki govori. Programira se lahko celo tako, da odgovarja na vprašanja, se z otrokom pogovarja, se šali … Seveda zahteva brezžično internetno povezavo in če je baterija napolnjena, se lahko otrok z njo igra ure in ure. Postane lahko celo njegova 'prijateljica' in z njo se lahko poda v brezmejni svet domišljije.

Toda zaščitniki za otrokove pravice menijo, da Hello Barbie nikakor ni primerna otroke, temveč je celo srhljiva in zahtevajo, da ne pride na trgovske police. Lutka namreč deluje tako, da posname otrokov govor s pomočjo majhnega mikrofona in podatke pošlje po svetovnem spletu. Otrokova duša je ranljiva, prepričani so, da podjetje s takšno lutko izkorišča otrokovo nedolžnost v reklamne oz. prodajne namene.

''Če bi imela mlajšega otroka, bi me zelo skrbelo, če bi bil njegov zasebni pogovor z lutko posnet in analiziran. Mattlova barbika postavlja takšna vprašanja, ki nato v odgovoru razkrivajo številne informacije o otroku, njegovih interesih, družini. Te informacije so lahko zelo koristne za oglaševalce in se lahko uporabijo za nepoštene namene trženja,'' razlaga Angela Cambell, svetovalka na Centru za zasebnost in tehnologijo Univerze v Georgetownu.

Predstavniki podjetja Mattel in ToyTalk vztrajajo pri tem, da jim je varnost in zasebnost otrok na prvem mestu in da z izdelavo lutke Hello Barbie tega nikakor ne kršijo, hkrati pa podatki, ki se posnamejo, nimajo nič skupnega s trženjem.

Spor definitivno predstavlja izziv za industrijo igrač. Se bodo premaknile meje ali se bodo otroci še vedno igrali s plastičnimi lutkami, ki ne govorijo?