Za strokoven nasvet smo se obrnili na namestnika predstojnice ZD-Vič-Rudnik, mag. Petra Golmajerja, dr.med., specialista oftalmologa.

Kaj je retinoblastom?

Retinoblastom je najpogostejši maligni očesni tumor, ki nastane iz nevroblastov, ki se nahajajo v mrežnici otrokovega očesa. Ker lahko retinoblastom uniči otrokovo oko in vid ter lahko povzroči celo smrt otroka, je hitra prepoznava tega nevarnega tumorja in takojšnja diagnostika ter terapija izrednega pomena. Pogosteje se pojavlja pri otocih, ki imajo to bolezen v družini. Poznamo več oblik te nevarne bolezni. Pri družinski in obojestranski obliki bolezni tumor po navadi odkrijemo že v prvem letu otrokovega življenja, pri enostranski, sporadični obliki pa se pojavi nekoliko kasneje, med 1. in 3. letom starosti. Začetek bolezni po petem letu življenja pa je redek.

Kakšni so znaki bolezni?

Najpogostejši znak retinoblastoma je sprememba v barvi zenice. Opazimo tako imenovano leukokorijo, kar pomeni belo zenico, ki jo lahko prvi opazijo na rednih otroških pregledih že otroški zdravniki ali pa starši sami. Precej pogosto je prvi znak bolezni škiljenje, nekako v 25 odstotkih, saj bolno oko ne vidi in se zato odkloni navznoter ali navzven. Starši morajo biti tudi pozorni, če opazijo na fotografijah otroka, posnetih z bliskavico, da ima samo eno oko rdeč odsev, drugo pa je sivo-belo. Velikokrat je tudi s prostim očesom vidna široka zenica, ki je v sredini belkasta oz. siva, namesto temna oz. črna, to je tako imenovano »mačje oko«. Ob takšnih znakih je potreben takojšen obisk in pregled pri oftalmologu.

Kako poteka pregled pri zdravniku oziroma kako ga ugotovijo?

Pri očesnem zdravniku se večinoma tumor diagnosticira oz. postavi sum že z oftalmoskopskim pregledom. Nato pa je potrebno otroka natančno oftalmološko pregledati v splošni anesteziji, torej ko otroka anesteziolog uspava. Vzeti moramo tudi natančno družinsko anamnezo. Klinična slika je po navadi tipična in biopsija največkrat ni potrebna. Za potrditev diagnoze, ugotavljanja velikosti tumorja in njegove razširjenosti je največkrat potrebno narediti še ultrazvočno preiskavo očesa in orbite, računalniško tomografijo, magnetno resonanco, aspirat kostnega mozga in lumbalno punkcijo, s katerimi izključimo možno širitev tumorja zunaj očesa in intrakranialno obliko bolezni. Priporočljivo je, da se pregleda tudi starše in druge otroke, predvsem dvojčke.

Pri otrocih z obojestranskim retinoblastomom se lahko najde tudi tretji primarni tumor, pinealoblastom, v pinealni žlezi oz. češeriki. Ta, tako imenovani trilateralni retinoblastom, se lahko pojavi že na začetku bolezni, lahko pa tudi čez leta, po že uspešno zdravljenem obojestranskem retinoblastomu.

Kakšno je zdravljenje, je potrebna operacija?

Zdravljenje tega otroškega malignega tumorja je predvsem individualno, odvisno od njegove velikost, lokacije, starosti otroka in morebitnega širjenja tumorja zunaj očesa. Cilj zdravljenja je v prvi vrst ohranitev otrokovega življenja, nato ohranitev očesa oz. zrkla in nazadnje, če je mogoče, ohranitev vida.

Pri večjih tumorjih, kjer je malo upanja, da bi prizadeto oko ohranilo vsaj malo vida, se največkrat odločimo za enukleacijo oz. odstranitev očesa in tako preprečimo širjenje tumorja zunaj očesa. Zaradi vedno hitrejše diagnostike in hitrega prepoznavanja tumorja, pa tudi zaradi novih, modernih načinov zdravljenja, so nam pri manjših tumorjih sedaj na voljo tudi manj radikalne, bolj konservativne oblike zdravljenja, ki lahko ohranijo oko in včasih tudi otrokov vid.

Če je le mogoče poskušamo ohraniti oko in vid s kemoterapijo, krioterapijo, termoterapijo, brahiterapijo in lasersko fotokoagulacijo. Tumor lahko tudi obsevamo z rentgenskimi žarki. Rezultati so pri hitri diagnostiki in modernih načinih zdravljenja zelo dobri, saj je ozdravitev možna v 95 odstotkih primerov. Najpomembnejši rizični dejavnik za neuspešnost zdravljenja in posledično smrt otroka je širjenje tumorja zunaj očesa. Za ohranitev očesa in otrokovega vida pa je najvažnejša lokacija in velikost tumorja.

Se retinoblastom lahko ponovi tudi v kasnejši dobi?

Možnost ponovitve bolezni je odvisna predvsem od tipa, velikosti in razširjenosti retinoblastoma. Tudi samo zdravljenje tega malignega tumorja lahko povzroča stranske učinke, ki se lahko pojavijo tudi po več letih po uspešnem zaključku zdravljenja. Zato so potrebne redne oftalmološke in onkološke kontrole. Obravnava takšnega bolnika je vedno timska. Povdariti pa je potrebno, da imajo bolniki z retinoblastomom tudi v kasnejšem življenju večjo možnost za nastanek določenih drugih oblik raka. Za starše, ki bi želeli še povečati svojo družino, pa je zelo pomembno tudi genetsko svetovanje.