Otroci, ki izsiljujejo darila

Otroke, ki si za decembrske praznike ustvarijo pravi projekt pridobivanja daril, delimo na več vrst. Obstajajo otroci, ki zahtevajo točno določena darila in se počutijo do njih celo upravičeni. Zanje so značilne grožnje in izsiljevanje v slogu To si zaslužim, dolguješ mi. Starši sčasoma popustijo, a le zato, da bi imeli mir. Žal pa se to v nekaterih primerih ne konča, saj ni otroku nikoli dovolj. Več ko mu dajo starši, manj bo darila cenil in več bo zahteval. 

Naslednji so otroci, ki darila enačijo z ljubeznijo. Zanje je značilno, da se nenehno počutijo prikrajšane, primerjajo se z vrstniki, skrbi jih, da nimajo dovolj in da bodo izključeni. Staršem pogosto vzbujajo sram in krivdo, da bi jim kupovali več. Nimaš me rada, če bi me imela, bi mi kupila. Moji sošolci pa to že imajo! 

Tretji, ki na nek način združujejo že omenjena tipa, so manipulativni otroci, ki izkoriščajo negotovost staršev z lažmi in čustvenimi igricami, da bi dobili, kar hočejo. Točno vedo, na katere gumbe je treba pritisniti, da bi se starši počutili slabo, in naredijo vse, da bi dosegli svoje cilje. Tako kot za ostale je tudi zanje značilno, da takrat, ko dobijo, kar želijo, že načrtujejo nove podvige. 

Kako otrokom privzgojiti pravi duh praznikov in omejiti materialne zahteve?

Pri obdarovanju določite jasne meje in se jih držite

Premišljena in namenska darila imajo veliko večjo čustveno vrednost kot gora splošnih daril, ki so tam samo zato, da so. Postavljanje omejitev pri obdarovanju vodi do večje premišljenosti, upoštevanja in spoštovanja. Pri obdarovanju ne pozabite na nematerialna darila, kot so recimo doživetja, ki se močneje vtisnejo v otrokov spomin kot le še ena igrača.

Osredotočite se na darila, ki nudijo izkušnje in krepijo ustvarjalnost 

Izbirajte darila, ki krepijo ustvarjalnost, talente ali motorične sposobnosti – denimo glasbila, fotoaparate, slikarske pripomočke in podobno. Seveda je veliko odvisno tudi od otrokove starosti. Kot že omenjeno, se je tudi koristno osredotočati na doživetja, saj imajo veliko večjo čustveno vrednost. 

Razmislite, kaj ima otrok rad. Morda se bo razveselil obiska dinoparka, muzeja iluzij ali adrenalinskega parka, tečaja smučanja ali česa podobnega. Otroci imajo radi nova doživetja in odkrivanje talentov, saj to krepi njihovo samozavest, ob tem pa se naučijo, da ne potrebujejo velikih stvari, da bi bili srečni. 

Učite veselja ob obdarovanju

Otroci, ki jih starši spodbujajo k obdarovanju drugih (tudi k dobrim delom), imajo močnejši občutek za skupnost in medsebojno povezanost. Svojim otrokom lahko vrednoto dajanja privzgojite tudi tako, da jih vključite v altruistične dejavnosti, kot je prostovoljno delo ali pomoč ljudem in živalim. 

Otrok lahko na primer zbere igrače in oblačila, ki jih ne potrebuje več, in jih podari tistim, ki živijo v težjih razmerah, lahko obišče zavetišče za živali ali ustvarja simbolična darilca za druge. Nenazadnje se ravno v tem kaže pravi duh praznikov.

Ohranite rutino tudi med počitnicami in prazniki

Starši pogosto dovolijo, da  urniki spanja, opravil in ostalih dnevnih zadolžitev med počitnicami in prazniki ne veljajo več. Otroci potrebujejo strukturo, saj jim ta nudi občutek varnosti. Če ima otrok nenadoma neomejen dostop do sladkarij, je pokonci vso noč in čez dan spi, bo njegovo razpoloženje veliko bolj nepredvidljivo. Izguba ustaljene rutine med počitnicami in prazniki je torej eden od vzrokov za problematično vedenje. 

Možne posledice pretiranega popuščanja pri obdarovanju

Večja možnost destruktivnega vedenja: otroci, ki v decembrskih praznikih (in tudi kasneje čez leto) vidijo izziv, kako od staršev izsiliti čim več, lahko kasneje v življenju trpijo za negativnimi družbenimi in čustvenimi posledicami. Glede na študijo Univerze v Missouriju so takšni otroci v odrasli dobi bolj nagnjeni k dolgovom, igranju na srečo in kompulzivnemu nakupovanju. Dejstvo je namreč, da imajo darila navadno le kratkotrajen učinek, saj izbruhu sreče in zadovoljstva običajno sledita hiter upad zanimanja in nenasitna lakota. 

Slabša samozavest: trajna samopodoba je zakoreninjena v močnem občutku identitete in nikakor ne v materializmu. Presežek vseh mogočih igrač in daril ne pomeni povečane lastne vrednosti. Študije so pokazale, da ni povezave med materialnim premoženjem ter samospoštovanjem in srečo. 

Pravzaprav otroci, ki imajo manj igrač in drugih materialnih stvari, a obenem pozitivne odnose s starši, dosegajo boljše rezultate na testih ocenjevanja samopodobe. Prav tako imajo manj vedenjskih težav in se lažje spopadajo z izzivi kot otroci, ki imajo tako rekoč vse na voljo.

Otroci so oropani trajne sreče: študije, objavljene v Harvard's Journal of Happiness, kažejo, da ljudje bolj cenijo darila, ki jih kupijo za druge, kot tista, ki jih kupijo zase, saj prva dosegajo višje rezultate na lestvici zadovoljstva. Če to preslikamo na otroke, lahko rečemo, da je zelo pomembno spodbujati razvoj velikodušnosti in zdrav občutek medsebojne povezanosti, saj to povečuje osebno srečo. Otroci, ki poznajo samo prejemanje daril in ne tudi dajanja, bodo verjetneje postali egocentrični in manj empatični.

Vir: PsychologyToday