Anita Ogulin se je praktično celo svoje življenje borila za druge, v zadnjih dveh letih, odkar je zbolela, pa je priznala, da je nase pogosto pozabljala. Svoje življenje je posvetila humanitarnemu delu in pomagala številnim družinam, otrokom in staršem, ki so se znašli povsem na dnu. 

O njeni mladosti

V osebo, kakršna je bila, jo je gotovo oblikovalo tudi skromno življenje, ki ga je bila deležna kot otrok. Rodila se je namreč leta 1952 slabovidni mami in slepemu očetu, katerega vodička je postala že v svoji mladosti. Kljub temu, da družina v materialnem smislu ni imela veliko, pa sta se starša ves čas trudila, da bi bila dober vzgled. Mama je bila ustanoviteljica Društva prijateljev mladine, pri čemer je ni ustavila niti njena slabovidnost. 

Oče zaradi svoje invalidnosti ni bil zaposlen: "Bil je slep, z minimalno invalidnino, in morali smo zelo garati za golo preživetje ..." je pred leti povedala za Nedeljski dnevnik.  

Po izobrazbi novinarka, po srcu humanitarka

Zapuščino v obliki znanja, vrednot in srčnosti, ki sta ji jo predala starša, je kasneje prelila v svoje humanitarno in prostovoljno delo. 

V svojih mladih letih je opravljala najrazličnejša dela, med drugim je bila vrtnarka, opravljala administrativna dela in nekaj časa celo kmetovala. Preden se je dokončno predala humanitarnemu delu, je bila tudi sourednica delavskega časopisa. 

Svojo humanitarno dejavnost je opravljala v okviru Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste – Polje, sprva kot sekretarka, kasneje pa več kot desetletje kot predsednica. Bila je tudi vodja projekta Botrstvo, ki se " ... bori za zmanjšanje socialne izključenosti otrok in mladostnikov zaradi revščine ter omogočanje boljših pogojev za zdrav in spodbuden razvoj, izobraževanje, odkrivanje in razvoj talentov, " kot je zapisano na njihovi spletni strani.

Proti koncu svojega življenja se je zaradi bolezni morala umakniti, do zadnjega pa je v ZPM-ju Ljubljana Moste-Polje delovala kot prostovoljka.

Leta 2024 se je Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje v njeno čast preimenovala v Zveza Anita Ogulin in ZPM. Spremembo imena je potrdila skupščina organizacije aprila 2024. 

"Smo srečni ljudje, ker so z nami srečni otroci. Deliti srečo pomeni biti srečen tudi sam! Smo goreči zagovorniki otrokovih pravic in tudi odgovornosti. Smo strokovnjaki različnih področij, z različnimi znanji, mnogimi talenti in opremljeni le s pozitivnimi energijami. In smo tudi tisti, ki trkamo na odgovorno starševstvo, prijazno, odgovorno, solidarno, strpno in odprto družbo. Zato ker hočemo in ker nam je mar!" je povedala pred časom, ko je bila še predsednica predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Za svoje delo je bila večkrat nagrajena

Kljub številnim nagradam in priznanjem je vse življenje ostala skromna in prizemljena. Med drugim je leta 2012 po izboru Nedeljskega dnevnika prejela naziv Slovenka leta, leto kasneje pa je postala še Delova osebnost leta. Od leta 2018 je bila tudi častna meščanka Ljubljane. Ime leta ji je 2021 podelila tudi radijska postaja Val 202, v 2024 pa je prejela Zlati red za zasluge s strani Republike Slovenije. 

Ob tem so zapisali: "Za življenjsko delo, predano prostovoljstvu in pomoči potrebnim ljudem, s katerim je neizbrisljivo zaznamovala slovensko družbo ter nas navdihovala v dobrodelnosti, solidarnosti in sočutju ... "

O njenem delu pa več kot same nagrade povedo številne družine, ki jim je pomagala v socialnih stiskah – ne le materialno, ampak pogosto tudi z osebnim stiskom rok, pogovorom in spodbudno besedo.   

V zasebnem življenju je bila predana mama in kasneje tudi babica. Za seboj je pustila dva otroka in dva vnuka.