»Ne smeš lagati!« To starši otrokom pridigajo že leta. A rezultati nove študije razkrivajo: otroci, ki znajo dobro lagati, imajo boljši spomin kot njihovi resnicoljubni vrstniki. Raziskovalci britanske univerze Sheffield in ameriške univerze Severna Florida so preiskovali, kakšno vlogo igra dober spomin pri poskusih laganja otrok. Pod vodstvom avtorice raziskave Tracy Alloway so psihologi testirali 114 šest in sedemletnikov. Z njimi so igrali igro s kartami, ki so imele na sprednji strani napisano vprašanje, na hrbtni strani pa pravilen odgovor. Potem ko so jim razložili pravila igre, so se z izgovorom, da so nekaj pozabili v pisarni, umaknili iz prostora. Otroci so tako imeli možnost, da so na skrivaj prebrali pravilen odgovor – čeprav so jim psihologi to izrecno prepovedali.

V prostoru je bila montirana skrita kamera, s pomočjo katere so psihologi ugotavljali, ali so otroci goljufali. Nato so se vrnili k njim in jih vprašali, ali so pogledali odgovor. Če so zanikali, so jim postavili zvita vprašanja in ugotavljali, ali se bodo zagovorili in izdali, da so pogledali odgovor. Tako se je izkazalo, kdo je dober lažnivec in kdo slab. Dobri lažnivci so zanikali, da so goljufali in se tudi pri zvitih vprašanjih delali nevedne. Slabi lažnivci so po drugi strani bodisi že takoj priznali, da so goljufali, ali pa so se razkrili tako, da so se zarekli pri odgovarjanju na zvita vprašanja, tako so jih psihologi dobili na laži.

Znanstveniki so našli povezavo

Od česa je odvisno, da nekateri otroci znajo lagati bolje, drugi slabše? Raziskovalci domnevajo, da ima to opraviti z besednim spominom. Proučili so namreč tako besedni kot tudi vizualni spomin njihovih malih testirancev. Širino besednega spomina so ugotovili tako, da so sešteli število besed, ki so si jih mali testiranci zapomnili med njihovim naštevanjem, vizualni spomin pa s pomočjo slik, ki so jih znali potem, ko so jih enkrat na kratko videli, podrobno opisati. Izkazalo se je, da imajo dobri lažnivci bolje razvit besedni spomin, a enako dobro razvit vizualni spomin, kot slabi lažnivci.

Laganje in besedni spomin sta tesno povezana, saj naj bi laganje pomenilo, da si posameznik lahko zapomni veliko verbalnih informacij. Otroci morajo tako ohraniti pregled nad številnimi informacijami in doseči, da iz njihove laži sestavijo na videz verodostojno zgodbo. V nasprotju s tem se vizualni spomin pri dobrih in slabih lažnivcih ne razlikuje. Razlog za to je, da vizualne informacije pri laganju ne igrajo vidnejše vloge.

Odrasli stalno lažejo

»Čeprav starši ponavadi niso posebej ponosni na to, da njihovi otroci lažejo, to pravzaprav pomeni, da hitreje razmišljajo, so bolj inteligentni in imajo dober spomin,« pojasnjuje Elena Hoicka z oddelka za psihologijo univerze v Sheffieldu. Rezultati raziskave razkrivajo tudi, da so miselni procesi, še posebej besedni spomin, pomemni za socialno interakcijo. Pri laganju mora posameznik manipulirati z informacijami, ki jih dobi in pri tem ves čas v mislih ohraniti tudi perspektivo nasprotnika. Dobro povedana laž nam po besedah znanstvenikov torej pove, da je otrokov spomin sposoben dobro obdelovati kompleksne informacije.