Predsednik društva Milan Hosta je ob svetovnem dnevu astme poudaril, da lahko astmo učinkovito zdravimo z rednim zdravljenjem z zdravili ter hkratnim aktivnim načinom življenja.

Astmatiki se morajo naučiti pravilnega dihanja, ki je še posebej pomembno med poslabšanjem astme. Z aktivnim pristopom k nadzorovanju astme lahko bolniki namreč dosežejo daljša obdobja brez simptomov ali hujših poslabšanj bolezni.

Kaj je astma?

Astma kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Vodja službe za pljučne bolezni na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Uroš Krivec, meni, da lahko zbolimo kadarkoli, najpogosteje pa se bolezen pojavi v otroštvu.

Bolezenski znaki

Bolezenski znaki astme so kašelj, težko in hitro dihanje, tiščanje v prsih, piskanje v prsih, slaba telesna zmogljivost ali občutek težkega dihanja ob telesnem naporu. Astme ne moremo povsem pozdraviti, vendar jo lahko uspešno nadzorujemo s spremembam v bivalnem okolju in ustreznem zdravljenjem, pojasnjuje Krivec. Cilj zdravljenja je popoln nadzor nad boleznijo in odsotnost kakršne koli oviranosti zaradi bolezni. Takšen cilj pa je z ustreznim zdravljenjem dosegljiv, pravi.

Pogostost bolezni

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu okoli 300 milijonov ljudi, ki bolehajo za astmo, letno pa skoraj dva milijona ljudi poišče nujno zdravniško pomoč zaradi astme. Od tega je kar 48 odstotkov mladostnikov do 18. leta starosti, med otroki na svetovni ravni pa astma prinaša 10 milijonov šolskih dni odsotnosti. Tudi v Sloveniji vse več ljudi boleha za astmo, od tega 14 odstotkov otrok in mladostnikov.