Bojana Pinter z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana poudarja, da kontracepcija rešuje življenja. Ker se z njo preprečuje neželeno nosečnost, se tako preprečuje tudi problem posledic nedovoljenih prekinitev nosečnosti, zaradi katerih ženske zbolevajo in tudi umirajo.

S strokovno dejavnostjo slovenskih ginekologov, drugih zdravnikov in zdravstvenih delavcev ter učiteljev je Slovenija po njenih besedah v zadnjih desetletjih iz povprečne evropske države postala država z eno od najnižjih dovoljenih splavnosti med mladostnicami ter z najnižjim deležem nosečnosti pri mladostnicah v EU. "To je uspeh, na katerega smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni," je dejala.

Poleg tega je kontracepcija po njenih besedah pri nas zelo dostopna. Na voljo so praktično vse znane metode kontracepcije, vse oblike hormonske kontracepcije, maternični vložek in sterilizacija pa so tudi krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Takšne države v EU ni, tako da smo v tem pogledu edinstveni," je dejala.

V grobem kontracepcijske metode delimo na dve skupini, in sicer na povratno ter nepovratno kontracepcijo, ki je sterilizacija pri ženskah ali moških. Pri povratnih kontracepcijskih metodah pa ločimo hormonsko kontracepcijo, maternični vložek, pregradne metode in nujno kontracepcijo.

Najpogosteje uporabljene so hormonske metode, ki jih po njeni oceni v Sloveniji uporablja 40 odstotkov parov, navaja Pinterjeva. Za kondom se odloča okoli 30 odstotkov parov, maternični vložek pa uporablja okoli deset odstotkov žensk. Za sterilizacijo pa so se odločili trije odstotki žensk in moških, je še navedla.

Ob tem po njenih navedbah tudi upada dovoljena splavnost, kot pokazatelj neželene nosečnosti. Tako je dovoljena splavnost v Sloveniji upadla s 40,1 na 1000 žensk, starih med 15 in 49 let, v letu 1981 na 9,6 v letu 2009.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na